Porekli boste, da poznate cel kup ljudi, ki niso sposobni pokazati čustev in so hladni kot najbolj debel led.
Danes bomo malo bolj podrobno osvetlili pojav, ki mu strokovno rečejo aleksitimija. Priznam, da nisem kompetentna za originalno analizo tega termina vendar sem mnenja, da nam ne bo škodilo, da se poučimo o pojavu, ki je videti vedno bolj pogost med nami.
Aleksitimija označuje posameznika, ki ne zna in ni sposoben prepoznati čustva ne pri sebi in ne pri drugih ljudeh, z dvema besedama rečeno: nezmožen je čutenja. To ni bolezen ali psihična motnja, se jo pa pogosto povezuje z boleznimi kot so avtizem in depresija. Zdravniki trdijo, da ima aleksitimijo manj kot deset odstotkov populacije, kar pa je še vedno kar zajetna številka. Zakaj pišem tokrat prav o takšnih težavah s čustvovanjem?
V Svetovalnico prihajajo pari, kjer eden od partnerjev ne razume drugega, da le-ta ni zmožen razumeti, prepoznati ali sprejeti določenih čustev, predvsem je tukaj govora na ljubezenskem področju. Na začetku zveze in zaljubljenosti ta odsotnost čustvovanja ni bila tako očitna, a po nekaj letih veze ne eden ne drugi več ne zmoreta živeti brez čustvenega odnosa. Tisti partner, ki prepozna in čuti čustva ne zmore več sam vlagati v odnos vsega čustvenega naboja, s katerim bi lahko zalagal še drugega partnerja, ki se očitno sooča s aleksitimijo.
Dejstvo je, da sta oba žalostna, razočarana in ju takšen razkorak v občutenju in izkazovanju čustev zelo boli, a ne zmoreta iz svoje kože. Kar nekako tolažilno jima je prišla strokovna pojasnitev, da ima eden od njiju lahko aleksitimijo, ki pa je žal ne morejo zdravniki potrditi za sto procentno. A vseeno je boljše odgovornost za neuspel odnos preložiti na neko diagnozo kot pa na soočanje z neznanim.
Vzroke za aleksitimijo se lahko išče v nezdravih in neurejenih družinskih razmerah, ki jim je otrok izpostavljen v otroštvu in se nato posledično kaže kot težave s čustvovanjem v odrasli dobi. Nekateri medicinski strokovnjaki trdijo, da je vzrok za nastanek te diagnoze v slabši povezavi med možganskima poloblama, drugi iščejo vzroke v disfunkcionalnem otroštvu, najverjetneje pa kombinacija vseh teh dejavnikov pripelje do posameznika, ki na čustvenem področju ne deluje, četudi je lahko uspešen na vseh drugih področjih, kot je na primer poslovna sfera.
Torej, kako bi vi lahko prepoznali aleksitimijo?
Posameznik in večje ali manjše težave pri prepoznavanju in govorjenju o čustvih (no, to ste običajno moški tisti, ki ste bili skozi tisočletja vzgojeni tako, da rajši ne bi govorili o čustvih, pa to še ni aleksitimija), nima velike in bogate domišljije, ni sposoben fantaziranja in ustvarjanja, zelo težko loči med telesnimi reakcijami in samimi čustvi, ki so s tem povezana ter rajši poudarjajo zunanje dogajanje kot pa tisto, kar sami doživljajo.
Vse zgoraj navedeno slej kot prej privede do velikih težav v partnerskem odnosu. Prizadetemu posamezniku je težko pomagati, dokler sam ne ozavesti, da odnos brez ustreznega obravnavanja čustev ne bo kvaliteten. Zato predlagam, da poskusimo naša čustva artikulirati, jih prepoznati in sprejeti, enako pa sprejeti tudi odziv drugih na naše čustvovanje.
Naklonjenost in razumevanje delajo čuda.
Avtor: Melita Kuhar Pucko, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok
www.svetovalnica.si
