Novost na knjižnih policah: Ogenj, rit in kače niso za igrače, 2.del

Babice, hčere, vnukinje

Babice so imele v povprečju štiri želje, nekatere še manj: da jih mož ne bi tepel, da ne bi bile lačne, da bi imele streho nad glavo in da ne bi umrle na porodu. Sodobne ženske se pogosto niti ne zavedajo danosti, ki jih imajo na krožniku. Že zarana, ko stopijo pred polno omaro in začnejo razmišljati, kaj bodo oblekle, običajno rečejo: »Saj nimam nič!« Pa je res?

Za moške je bila nekoč spolnost nekaj, kar jim je pripadalo, zato so jo imeli za svojo neodtujljivo pravico, ki so jo izkoriščali tudi po večkrat na dan.

Za žensko je spolnost predstavljala greh, predvsem pa nagnusno, umazano, mukotrpno dolžnost, ki največkrat ni prinašala drugega kot trpljenje in rojevanje otrok.

OGLAS

Tudi sam spolni odnos je bil prilagojen moškemu užitku, kar je po­menilo, da je trajal zgolj in samo toliko časa, dokler moški ni doživel orgazma.

Ženska je morala biti ponižna in v nenehni pripravljenosti, da moškemu ustreže. Morala je dvigniti krila čez glavo, razkrečiti noge, mižati in nepremično vztrajati pri miru toliko časa, dokler mo­ški ni bil zadovoljen.

Pa vas vprašam: so današnji brzaki drugačni? Kaj lepši? Opravljeni z več občutka?

Na prvi pogled imamo danes vso možnost, da bi bili v spolnosti zadovoljni in zadovoljeni.
A pogosto ni tako.
Če je do nedavnega veljalo, da so bile ženske tiste, ki so se pred spolnostjo branile z gla­voboli, so danes moški tisti, ki iščejo tovrstne izgovore.

Če so si moški še v prvi polovici 20. stoletja poželeli žensko tudi po trikrat na dan, je danes, žal, povprečje njihovega poželenja – tako se pritožujejo ženske – komaj trikrat mesečno.

Veliko skrbi vzbuja tudi delež žensk v najbolj kvalitetnem življenj­skem obdobju, ki nimajo partnerja oziroma si ga niti ne želijo imeti.

Če dodamo še sodobne motilce intimnega življenja, kot so televizija, internet, pametni telefoni, kariera in še kaj, potem lahko mirno reče­mo, da stanje na področju srečne in zadovoljne spolnosti vzbuja skrbi.

Več v knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače, 2.del