Odgovornosti je več. Je taka do sebe, je do sočloveka, partnerja ali otroka, starša, prijatelja, odgovornost do skupnosti, do lastne kulture, do svojih razmišljanj pa tudi odgovornost razumeti, kaj to sploh pomeni.
Ugotavljam, da se mnogo ljudi ne zaveda, kaj pomeni »biti odgovoren«. Ali veste vi, dragi moji? Pa saj tudi sama dolgo časa nisem vedela, niti mi ni bilo mar, kaj naj bi to sploh bilo, pač živimo iz dneva v dan tako kot smo naučeni, ponavljamo vedno ene in iste vzorce, delujemo tako, kot smo naučeni in zdresirani s strani staršev, šole, službe, medijev in iz lastne lenobe.
Odkar pa se soočam sama s seboj in odkrivanjem lastne odgovornosti za vse, kar me obdaja in za vse dogodke, ki se mi dogajajo skozi drvenje sekund, ur, dni in let, vedno bolj ugotavljam, kako izredno pomembno se je zavedati, da smo mi sami ustvarjalci situacij v katerih se znajdemo.
Primer, ki se mi je pripetil pred kratkim: v neki stolpnici sem bila na poslovnem sestanku in ves čas trajanja sestanka sem čutila negativno ozračje in odbojnost za moje nove ideje in pobude. Pri odhodu s sestanka spregledam zadnjo in predzadnjo stopnico, saj sem kot v transu šla navzdol po stopnicah ter seveda nič kaj polikano padla po vsej dolžini in širini na tla, da me je potem še nekaj dni bolel gleženj, ki sem si ga očitno rahlo natolkla. Pa sem se vprašala po tem neljubem padcu, zakaj se mi je to zgodilo? In hitro prišla do ugotovitve, da še ni čas za moje ideje, da moram prevzeti odgovornost za svoje osebnostno napredovanje v smislu raziskovanja naprej, v globine vzorcev in reakcij, s katerimi se soočam. In da seveda ne morem prehitevati toka dogodkov, niti drugim predati svojih idej, kajti le-ti drugi še niso zreli za njih.
Večina izmed vas, prepričana sem, razume zgoraj napisano. Odgovornost je začeti treba kultivirati pri sebi, če smo jo kje po poti življenja izgubili. Najbolj kvalitetno lahko odgovornost predamo, ko jo pojasnimo in na njo opozarjamo otroka, ki je toliko zrel, da dojema učinek vzroka in posledice, to je približno od 7, 8 leta starosti naprej. Tako opremljen otrok bo vedel, da je neko njegovo dejanje povzročilo neko posledico in tako nastala sprememba terja tudi to, da se ve kdo jo je napravil, kar z drugimi besedami pomeni, da je dotični odgovoren za njo.
Ne bom omenjala pomanjkanja in namernega ignoriranja politikov, ki bi prvi morali znati pokazati, kaj pomeni nositi odgovornost, saj s svojimi odločitvami in zakoni vplivajo na celotno prebivalstvo neke države.
Ali vidite, kako globalno deluje ena sama odločitev – biti odgovoren ali ne?
Podobno je učinku zamaha kril kolibrija nekje…
Kar želim povedati in vam položiti na dušo, je dejstvo, da sami s svojimi odločitvami ustvarjamo pogoje lastnega delovanja, ki ga lahko peljemo v to ali drugo smer, vedno je pač možnost izbire. Pri tem ne pozabite delovati v dobro sebe in soljudi, ki vas obkrožajo, kajti kar boste vložili v medosebne odnose, boste v enaki meri dobili sami nazaj v takšni ali drugačni obliki. Običajno dobimo nazaj na način, ki nam direktno ne pokaže, da je to rezultat nekega našega dejanja v preteklosti, a če bi si vzeli čas, se potrudili in analizirali svoje misli, akcije in dejanja, bi se dokopali do zgoraj napisane trditve. Kajti na vaše dejavnosti delujete le – kdo že? Ja, le vi sami!
Zatorej se ne ustrašite odgovornosti, saj le ta prinaša odgovore kako naprej.
