Če bi se danes začeli zavedati svoje minljivosti in tega, da vse kar nam je znano, bo en dan izginilo, bi postavili čisto drugačno držo do življenja. Vse kar imamo v lasti in vse vloge, ki jih igramo, bodo zginile z dnem, ko bomo zapustili ta planet in bo naše telo nehalo služiti svojemu namenu. A tega dejstva se vse premalo zavedamo in živimo naša življenja bolj usmerjena navzven kot pa, da bi se spraševali kaj je resnični pomen našega obstoja in kaj je sploh smisel naših življenj. Kdo smo in kam gremo? Še bolj pomembno pa je, da si zastavimo vprašanje ali smo prvič tu na zemlji ali smo bili tu že neštetokrat?
Navezanost na materialno
Skozi naša potovanja oz. inkarnacije smo si ustvarili takšno in drugačno karmo. Dobro in slabo. Zaradi te karme ponavljamo lekcije in hodimo na zemljo, da bi to karmo poboljšali ali enostavno samo, da bi uživali v dobrih delih, ki smo jih naredili v prejšnjem življenju. Ko se zavemo, da je to življenje eno od neštetih, ki smo jih že živeli, ugotovimo, da je vse kar je tu posvetnega, brez tistega trajnega pomena.Duša hodi po izkušnje in ne po materialne dobrine.Več navezanosti kot ustvarjamo na ta svet, večkrat bomo mogli ravno zaradi tega priti sem. Smisel naših potovanj pa je, da se osvobodimo navezanosti in začnemo delati dobra dela, ki nas bodo osvobodila slabe karme in na eni točki tudi potrebe po tem, da bi še živeli tu na zemlji. Kadar človek želi povečati svojo vrednost skozi materialne dobrine, si zada obsodbo, da bo enkrat zaradi tega trpel. V osnovi smo vsi samo bitja svetlobe. Ta svet in ego v njem nas loči na bogate in revne, uspešne in neuspešne… a vse to je le iluzija. Sem mnenja, da nič ni narobe s tem, da smo uspešni in imamo dovolj denarja a le, če znamo v svoji duši ostati nenavezani na to in v sebi gojiti globoko zavedanje, da bo vse to en dan izginilo in da nam je vse skupaj le v pomoč, da bolje živimo.Navezanost v odnosih
Nič ni narobe s tem, da imamo radi svoje bližnje. Normalno je, da se na njih navežemo, a vedno je tanka meja med posesivno ljubeznijo in brezpogojno ljubeznijo.Kadar ljubimo brezpogojno se zavedamo, da je vsak človek za sebe, s svojo karmo, svojimi željami in pogledi na svet in kot takega naj bi ga sprejemali in razumeli. Kadar smo v takem stanju zavedanja, pustimo drugim, da so kar so.To je včasih težka naloga in hitro nas premami, da bi radi vtaknili svoj nos tja kamor ni treba, a dolgoročno bodo naši odnosi veliko boljši, če vanje ne bomo mešali svojih pričakovanj kako naj bi določen odnos potekal. Kadar damo ljudem prostor in jih podpiramo, so le ti veliko bolj prijateljski do nas, saj v našem zavetju najdejo varnost in razumevanje. V nasprotnem primeru pa posesivna ljubezen odnos zaduši in ohladi. Včasih so odnosi težka naloga, a ravno iz njih se ogromno naučimo, če smo sposobni prepoznati svoje napake in pogledati onkraj njih.
