Osem laži o prehrani

Mesna industrija pa tudi nekateri strokovnjaki zaradi osebnih razlogov ali profita širijo mite o nepogrešljivosti mesa za človekovo prehrano. Kljub "pomanjkanju" snovi, ki jih z lažmi poskušajo predstaviti pa so po vseh raziskavah vegetarijanci bolj zdravi in dlje živijo kot mesojedi. Poglejmo si nekaj teh mitov oz. laži:

Laž o prehrani št. 1:

KDOR NE JÉ MESA, TRPI ZARADI POMANJKANJA BELJAKOVIN!
NAPAČNO!

OGLAS

Za izgradnjo celic tako pomembnih beljakovin je dovolj v zelenjavi in žitu, zlasti v fižolu, grahu, leči in orehih. Pri raznoliki, brezmesni prehrani dobi telo vse važne aminokisline, iz katerih nastajajo beljakovine. Soja in avokado vsebujeta celo popolno paleto teh osmih aminokislin.
Ni bojazni, da bi bili nezadostno oskrbljeni z beljakovinami. Za Nemčijo npr. velja, da ljudje uživajo še enkrat toliko beljakovin, kot jih telo potrebuje. S tem preobiljem je povezano nalaganje živalskih beljakovin v krvnih žilah in tkivu, kar lahko preprečuje prehajanje vitalnih snovi v organe, mišice in kosti.
Prekomerno uživanje živalskih beljakovin povzroča bolezni.

"SEM VEGETARIJANEC IN ANTIALKOHOLIK, KER LAHKO TAKO BOLJE UPORABLJAM SVOJE MOŽGANE."
Thomas Edison, iznajditelj žarnice in kina

Laž o prehrani št. 2:

KDOR NE JÉ MESA, TRPI ZARADI POMANJKANJA ŽELEZA!
NAPAČNO!

Mikroelement železo ni samo v mesu, temveč tudi v številnih rastlinskih živilih. Posebno bogati z železom so zelje, žita, sončnično seme, rdeča pesa, proso, leča, grah, soja, pšenični kalčki, portulak, sezam ter topinambur. Poleg tega: vitamin C – npr. v kozarcu sadnega soka pri jedi ali solate z limoninim sokom ali peteršiljem, izboljša sprejemanje železa iz hrane. Pravi čaj in kava pa slabšata sprejemanje železa za 40 do 50 %.

Laž o prehrani št. 3:

KDOR NE JÉ MESA, TRPI ZARADI POMANJKANJA VITAMINA B 12!
NAPAČNO!

Zagovorniki uživanja mesa izredno razpihujejo temo o vitaminu B 12. Vegetarijanci so v povprečju mnogo bolj preskrbljeni z esencialnimi hranili ter vitamini kot so npr. vitamin B 1, folna kislina, vitamin E, magnezij, kalij ali mangan, kot ostalo prebivalstvo. To je dejstvo. Dovajanje vitamina B 12, ki se obravnava kot "kritični vegetarijanski vitamin" pri lacto-vegetabilni hrani (brezmesna hrana z mlečnimi proizvodi) sploh ni problem. Vegetarijanci naj bi tu in tam zavestno storili nekaj za njihov vitamin B 12: z mlečno kislino prevreto zelenjavo, kislim zeljem, pivom iz pšeničnega slada ali nadomestnimi sredstvi.

"VEGETARIJANEC SEM OD DVANAJSTEGA LETA. NIKOLI PA ŠE NISEM BIL RESNO BOLAN. VEGETARIJANSKA HRANA KREPI IMUNSKI SISTEM. VERJAMEM, DA MESO DELA LJUDI BOLNE."
Byran Adams, glasbenik

Laž o prehrani št. 4:

VEGETARIJANCI TRPIJO ZARADI POMANJKANJA KALCIJA!
NAPAČNO!

Kalcij je pomembna sestavina za izgradnjo človekove kostne substance. Je v sezamu, orehih, v kodrastem ohrovtu, peteršilju, špinači, pastinaku, čebuli ter v razni drugi zelenjavi in žitih.
Pomembno: Fitinska kislina je skladiščna oblika za fosfor v žitnem zrnu ter se povezuje s kalcijem. V tej zvezi telo kalcija npr. v kruhu ne more sprejemati. Samo tradicionalno 24-urno vzhajanje, ki so ga uporabljali že stoletja, razgradi omenjeno zvezo. V današnjih pekarnah zaradi tako imenovanega hitrega štarta in skrajšanja časa vrenja ni običajne razgraditve droži. Zaužijemo lahko še toliko kalcija, a je za telo brez vrednosti. Pri kruhu, ki je pripravljen tako kot včasih, s 24-urnim postopkom vrenja, lahko vsebovani kalcij sprejmemo optimalno.

Laž o prehrani št. 5:

NE JESTI MESA POMENI JESTI SAMO ŽITO!
NAPAČNO!

Naraščajoče število vegetarijanskih jedi v lokalih za sladokusce kot tudi številne kuharske knjige
dokazujejo, da "vegetarijansko" preprosto ne gre enačiti z jedmi iz zrnja ter zelenjave. Začimbe so namreč tiste, ki naredijo hrano okusno. Kdor je že kdaj ugriznil kos surovega, nezačinjenega mesa, temu ni treba pripovedovati, da so mrtve živali brez okusa. Krepka, okusna aroma, ki jo večina ljudi pripisuje mesu, ni nič drugega kot okus po dobro začinjenem in popečenem. Izdatek, ki ga marsikdo ima, da kos mesa panira, začini ter speče, lahko prav tako dobro uporabi za paniranje in pečenje kosov jajčevca ali zelene. Delikatesa, za katero živali ni treba umreti, rahlo popečena diši prav tako krepko in aromatično.

"JE LAHKO ŠE KAJ BOLJ OSTUDNEGA, KOT HRANITI SE Z MRLIŠKIM MESOM?!
Francois de Voltaire (1694-1778)

Laž o prehrani št. 6:

NOSEČE ŽENSKE MORAJO JESTI MESO, SICER TRPI ŠE NEROJENI OTROK!
NAPAČNO!

Mlečno vegetarijanska prehrana, pri kateri so razen rastlinske hrane na jedilniku tudi jajčni proizvodi, tudi med nosečnostjo zadošča potrebo po nujnih hranilih.
Vegetarijanke so z vegetarijansko prehrano z mnogimi esencialnimi hranili celo bolje preskrbljene kot nevegatarijanke.
Pri popolnoma vegetarijanski prehrani (brez mleka in jajc) je treba med nosečnostjo paziti na zadostno količino beljakovin, kalcija in B 12 ter po dogovoru z zdravnikom prehrano dopolniti z vitamini ter mineralnimi preparati.

Laž o prehrani št. 7:

DOJENČKI IN OTROCI POTREBUJEJO MESNO HRANO!
NAPAČNO!

Raziskave dokazujejo, da je za dojenčka mleko mater vegetarijank bolj zdravo, ker vsebuje manj za okolje škodljivih strupov, zato pa več vitaminov ter maščobnih kislin. Temu ne nasprotuje nobena znanstvena študija. Nobena namreč ni dokazala, da dojenčkom, ki so hranjeni s polnovredno brezmesno hrano, primanjkuje npr. železo. Za dojenčka, starega 6 do 12 mesecev, Deutsche Gesellschaft für Ernährug (DGE, Nemško združenje za prehrano) priporoča 8 mg železa na dan. Otroška zdravnica priporoča za obed 25 g nemastnega govejega mesa na teden, ker vsebuje 0,65 mg železa. Obrok (100 g) ovsenih kosmičev pa vsebuje 3,6 mg železa, obrok riža 2,6 mg, gomolj koprca 2,5 mg.
Otrokom sta ljubezen do živali ter strah pred ubijanjem prirojena. Kdo bi rad otroke pripravil do tega, da bi si zatiskali oči pred trpljenjem in ubijanjem? Z uživanjem mesa otroka vzgajamo k razlikovanju življenja vrednih in življenja nevrednih bitij: z mucam in psi naj bo prijazen, nedolžnega pujska in srnico pa naj jé.

Laž o prehrani št. 8:

JESTI MESO SODI K ŽIVLJENJU!
NAPAČNO!

Jesti meso pomeni biti soodgovoren za lakoto.
"Ista površina zemlje, ki kot travnik, torej kot krma za živino, z mesom hrani deset ljudi, bi lahko, posejana z grahom, prosom, lečo in ječmenom prehranjevala sto ljudi."
Alexander von Humbolt, utemeljitelj znanstvenega zemljepisa
Zapravljanje pridelovalne površine: Brez mesne produkcije bi lahko shajali približno s četrtino pridelovalne površine. Na enem hektarju zemlje je mogoče pridelati 50 kg govejega mesa ali pa 4.000 kg jabolk, 8.000 kg krompirja, 10.000 kg paradižnika ali 12.000 kg zelene.
Zapravljanje žita: Polovico svetovne žetve se uporabi kot krmilo. V industrijskih deželah je delež žetve, ki se poklada živini celo večji od dveh tretjin. 60 % uvoza vseh krmil pride iz dežel v razvoju. Tam zaradi lakote vsak dan umre 40.000 otrok, 1,3 milijarde ljudi trpi zaradi podhranjenosti, zaradi lakote oziroma posledičnih bolezni vsako leto umre 50 milijonov ljudi.
Pri tem ne bi bilo treba nikomur na tej Zemlji umreti od lakote: dodatno bi se lahko prehranilo 100 milijonov ljudi, če bi se poraba mesa v industrijskih deželah zmanjšala samo za deset procentov.

"NA ZEMLJI NE BI NIČ TAKO POVEČALO MOŽNOSTI PREŽIVETJA KOT KORAK K VEGETARIJANSKI PREHRANI."
Albert Einstein

Vir: www.osvoboditev-zivali.org