“Človek, ki se preda, je neverjetno radosten.
To radost čuti v sebi, zaznava pa jo tudi okolica.
Ne pozna ničesar drugega, nobenega drugega
okusa, samo okus radosti.” Osho
Ljubezen vam pomaga seči na mesto, kjer je zaupanje mogoče. Brez ljubezni zaupanje ni mogoče. Ljubezen je skoraj kakor most, ki se lahko vsak trenutek poruši, a je še zmeraj most. Če jo lahko uporabite, vas lahko popelje do zaupanja, vendar brez nje ne morete seči neposredno do zaupanja.
Torej je ljubezen nujna, a sama po sebi še ne dovolj. Uporabimo jo kakor sredstvo, cilj pa je zaupanje.
Zaupanje združuje vse, kar je lepega v ljubezni. ‘Zaupanje’ je nemara najlepša beseda v človeškem jeziku. In zaupanje je tako blizu resnici, da v primeru, če je popolno, ta trenutek vaše zaupanje postane vaša resnica, razodetje, revolucija.
V trenutku, ko zaupate v predajo, v trenutku, ko se prenehate bojevati proti obstoju, vam ni treba več skrbeti zaradi ničesar. Obstoj skrbi za vas.
Celotna težava pri človeškem umu je, da se nenehno bojuje, ker skuša plavati proti toku. Za to početje ima tudi razlog: zgolj plavanje proti toku izpolnjuje ego. Če samo plavate s tokom življenja, ne da bi se bojevali, če pustite, da vas življenje vodi, kamor koli hoče, bo ego izginil.
Takrat boste. Boste več, kot ste zdaj – bolj pristni, bolj resnični.Vendar ne bo nikakršnega občutka »jaza«. In tedaj boste zmožni uvideti, kam greste.
Celo pot, ki jo ustvarjate sproti, ko se pomikate naprej, lahko vidijo tisti, ki nimajo ega. Vidite lahko celo odtise ptic, ki letijo prek neba. Ne puščajo odtisov. Vendar je tedaj um povsem očiščen ega, celotno bivanje pa postane kakor neverjetno čisto ogledalo, ki odseva celo omenjene odtise.
Eno vem: obstoj nima cilja, in kot del obstoja tudi jaz ne morem imeti nikakršnega cilja.
Povzetek iz knjige Pogum >>
