Človek se boji smrti, ker se ne zaveda, kaj je življenje. Če veste, kaj je življenje, strah pred smrtjo izgine sam od sebe. Osho, Strah
Sploh ne gre za smrt, ampak za življenje. Ker ne vemo, kaj je življenje, nas je strah, da ga bo nekega dne konec. Sploh ne živimo zares. Kako naj bi, če ne vemo, kaj je življenje?
Ne živite niti ne ljubite; preprosto se vlečete iz dneva v dan in vegetirate. In veste, da je ena stvar zanesljiva: smrt je iz dneva v dan, vsak trenutek, bližje; od tod strah. Strah je naraven, ker bo smrt za vedno zaprla vrata. Ne da bi vedeli, kaj je bilo življenje, vam bo odvzeto. Dana vam je bila priložnost, mogočna priložnost, pa je niste izkoristili.
Nenehno odlašate in čakate na jutri. Pravite: »Jutri bom živel.« Obenem pa se zavedate strahu: »Kdo ve, kaj bo jutri? Kaj če pride smrt?« Odlašali ste in nameravali zaživeti jutri, ki pa ga ni – kaj potem? Takrat vznikne strah. In ne veste, kako živeti v tem trenutku.
Nihče vam ne pove, kako živeti zdaj. Pridigarji, politiki, starši – vsi vam govorijo o jutri. Ko ste otrok, vam govorijo: »Ko boš mladenič, boš vedel, kaj je življenje.« Ko ste mladenič, rečejo: »Mlad si in neumen – mladost je norost. Razumel boš, ko boš star.« In ko ste stari, rečejo: »S teboj je konec. Zdaj ni ničesar več, si kot izrabljena kartuša.«
Res čuden svet!
