Kako živeti pogumno in neustrašno
Ne morete biti resnicoljubni, če niste pogumni. Ne morete biti ljubeči, če niste pogumni. Ne morete biti zaupljivi, če niste pogumni. Ne morete spoznati resničnosti, če niste pogumni. Zato je pogum na prvem mestu, vse drugo pa sledi.
Razlika med strahopetcem in pogumnežem
Na začetku ni znatne razlike med strahopetcem in pogumnim človekom. Razlikujeta se samo po tem, da strahopetec posluša svoje strahove in jim sledi, pogumni človek pa se ne zmeni zanje in nadaljuje svojo pot. Pogumni človek stopa v neznano navkljub vsem strahovom.
Pogum je delovati kljub strahu
Ko zaplujete v neznane vode, kot je to storil Kolumb, je navzoč strah, izjemen strah, kajti človek nikoli ne ve, kaj se bo zgodilo. Zapuščate obalo varnosti. Po svoje vam je bilo prav lepo, manjkala je le – pustolovščina. Pohod v neznano vas navda z vznemirjenjem. Srce začne spet utripati. Spet ste živi, popolnoma živi. Vsak atom vašega telesa je živ, ker ste sprejeli izziv neznanega.
Sprejeti izziv neznanega, navkljub vsem strahovom, je pogum. Strahovi so navzoči, a če vedno znova sprejemate izzive, se ti strahovi zelo počasi razblinijo. Izkušnja radosti, ki jo prinaša neznano, mogočna vznesenost, ki vznikne v neznanem, vam da določeno moč, integriteto, in okrepi vašo inteligenco. Prvič se vam zazdi, da življenje ni dolgočasno, ampak pustolovsko. Potem strah zelo počasi zbledi in človek nenehno išče takšne ali drugačne pustolovščine.
Samo kdor tvega, ve, kaj je življenje
Pogum pravzaprav pomeni, da tvegamo znano za neznano, domače za tuje, udobno za neudobno. Gre za naporno romanje na neznan cilj. Človek nikoli ne ve, ali mu bo uspelo. Tvega, ampak samo kdor tvega, ve, kaj je življenje.
Ko novo potrka na vaša vrata, jih odprite
Novo ne prihaja iz vas, ampak od zunaj. Ni del vas. Vsa vaša preteklost je na kocki. Novo ni skladno z vami – od tod strah. Živeli in razmišljali ste po določenih vzorcih, na podlagi svojih prepričanj ste ustvarili udobno življenje. Potem na vaša vrata potrka nekaj novega. To zmoti vzorec vašega razmišljanja, ki ste ga ustvarili v preteklosti. Če boste novemu dovolili, da vstopi v vaše življenje, ne boste nikoli več enaki – novo vas bo spremenilo.
Tvegano je. Človek nikoli ne ve, kam ga bo odpeljalo novo. Staro je znano, domače – s tem že dolgo živite in ste vajeni vsega. Novo ni domače. Lahko je prijatelj, lahko je sovražnik, kdo ve? In tega ni moč vedeti! Izveste lahko samo tako, da novo spustite v svoje življenje.
Zaupajte neznanemu
Znano je um. Neznano ne more biti um. Lahko je kaj drugega, ne pa um. V zvezi z umom je jasno samo to, da gre za nakopičeno znano. Recimo, da naletite na križišče, um pa reče: »Pojdi po tej cesti, saj jo poznaš.« – to je um. Če prisluhnete svoji biti, vam bo svetovala, da pojdite v neznano. Bit je vedno pustolovska. Um je zelo ortodoksen, zelo zadržan. Vedno znova se hoče gibati po ustaljenih poteh, po poti najmanjšega odpora. Zato vedno iščite neznano. Zberite pogum ter se podajte v neznano.
Za izpolnitev svoje usode potrebujete veliko poguma. Biti morate popolnoma neustrašni. Ljudje, ki jih je strah, ne morejo preseči okvirov znanega. Znano vedno ponuja določeno mero udobja, varnosti, zanesljivosti, saj nam je domače. Človek se popolnoma zaveda položaja in zna ravnati v njem – ni potrebe, da bi bil buden. Zato je znano tako primerno.
Živimo lahko samo nevarno – druge poti ni
V trenutku, ko prečkate mejo znanega, vznikne strah, kajti zdaj postanete nevedni – ne veste, kaj storiti in česa ne. Zdaj niste več tako prepričani vase. Lahko naredite napake in zatavate. Zaradi tega strahu se ljudje oklepajo znanega in kadar se človek oklene znanega, je mrtev.
Živimo lahko samo nevarno – druge poti ni. Samo v nevarnosti zorimo in rastemo. Človek mora biti pustolovec, vedno pripravljen tvegati znano, da bi spoznal neznano. Ko okusi radost svobode in neustrašnosti, se nikoli ne kesa, ker ve, kaj pomeni živeti optimalno. In že en trenutek te intenzivnosti prinese več veselja kot cela večnost povprečnega življenja.
Povzeto iz knjige Radost, osho >>
Pripravila: Kaja Regula
