O tem sem že pisala v preteklosti, a nekako ne morem biti tiho, ko spremljam drame najstnikov, ki so žrtve nerešenih dram bivših partnerjev, ki so starši otrokom, ko odraščajo. Ali vas lahko lepo prosim, odrasli posamezniki, ki ste starši, pa se partnerski odnos ni izšel, da še dodatno ne uničujete svojih otrok?
Namreč, otroci in najstniki imajo radi oba starša. Upam, da se s to trditvijo tudi vi strinjate. Ko se odrasli ločimo, ker je partnerski odnos propadel, bodimo toliko zreli, da kljub močnim zameram, jezi, razočaranju in kar je še težkih čustev, zmoremo vsaj približno kulturno komunicirati eden z drugim glede dobrobiti otroka.
Otrok se lahko počuti varnega, ko ve, da starša med seboj nekako vsaj približno zrelo komunicirata in se dogovarjata glede vzgoje, denarnih izdatkov in kar je še izzivov pri razvoju otroka in najstnika.
Če se oprem na vaše trditve, da imate radi svojega otroka, zakaj mu škodite s tem, da grdo govorite o bivšem partnerju, to je o staršu taistega vašega otroka. Zakaj hočete drugega starša prikazati v grdi luči? Mu pripisovati vaše nerešene frustracije, ki so se nakopičile v propadlem partnerskem razmerju? Kaj ima vaš otrok s tem? Že tako mu je težko, ker nima več enovite družine in se venomer na novo prilagaja enemu in drugemu staršu, ko je tam.
Ste se kdaj vprašali, kaj doživlja vaš otrok, ko se ne pogovarjate z drugim staršem? Ko ste manj zreli kot vaš najstnik, ki že dobro razume, kaj so to zdravi in kaj so to toksični odnosi. Vsak otrok in najstnik si želi, da bi starša vsak približno kvalitetno sodelovala in se razumela. No, to je možno, ko porinete na stran vse nerešene drame, ki jih nista razrešila tokom vajine zveze in se posvetita resnično temu, kar mi vsi trdite: da imate radi svoje otroke.
Razumem, da nekateri starši o drugem staršu, torej bivšem partnerju nimate lepega mnenja, trdite, da čustveno zlorablja vajinega otroka, da ga manipulira ali podkupuje. Ja, to so res žalibog realnosti ločenih otrok, ko ga starša vlečeta vsak na svojo stran in ga s tem še dodatno čustveno poškodujeta.
Kako naj odraščajoča oseba zaupa, da je varna in ljubljena, če pa venomer posluša kaj vse je narobe z drugim staršem in pogosto, obratno. Otroci in najstniki zelo pogosto mnenje »grdega« starša nalepijo tudi na sebe in se posledično počutijo enako slabi, ničvredni, nepošteni ali manipulativni, kot je drugi starš, o katerem prvi starš grdo govori.
No, da ni vse tako črnogledo, poznam zelo uspešne bivše partnerje, ki so starši in izjemno pozorno skrbijo in sodelujejo za dobrobit svojega otroka. On se je ločil in začel živeti z novo partnerko. Hči je veliko časa pri njemu in novi družini, saj je dobil še eno hči z drugo ženo. S prvo ženo se slišita vsak dan in si poročata o vsem, kar se je njuni hčerki dogajalo v šoli in čez dan, obveščata se, kdaj je bila naporna in tečna ter kako sta jo uspela pomiriti ali se z njo pogovoriti. O vsem sta na tekočem. Skupaj se vsi trije dobijo, ko ima hči rojstni dan in praznujejo. Hči ve, da so ločeni, da se starša razumeta, ima rada tudi drugo ženo in nekako so vsi skupaj v lepih odnosih. Še več kot to. Prva žena včasih popazi na oba otroka, se pravi tudi na otroka, ki ga ima bivši mož z drugo ženo, da imata onadva kako popoldne zgolj za sebe.
Se vam tale resnična zgodba zdi utopična? Ni enostavno zgraditi tako kvalitetne odnose, a vsi odrasli se zavedajo, da je dobrobit otrok najbolj pomembna. Smo delali skoraj eno leto na teh odnosih, da so sedaj takole uspešni, sodelujoči in prijateljski. Pomislite, ali bi kaj podobnega bila opcija tudi pri vas.
V branje priporočam knjigi: Iskreno o partnerstvu >> … sedaj 30% popust
in Iskreno o vzgoji in najstnikih >> … -30%
