Paradoksi (Prave) Duhovnosti

Brez razuma ne moreš napredovati na duhovni poti, z razumom je ne moreš dokončati. Ego je ovira na Poti, brez ega ne moreš hoditi po Poti.
Namen življenja je (duhovno) UČENJE, pa vendar je prava duhovna naloga ODUČITI se od vsega, kar smo se naučili
O Bogu, o (pravi) Duhovnosti ne more NIHČE ničesar povedati, pa vendar UČITELJI pomagajo tudi tako, da govorijo učencem o Bogu in o (pravi) Duhovnosti.
Ko spoznaš in sprejmeš, da nisi nič posebnega, postaneš nekaj zares POSEBNEGA.
Ko izničiš sebe (svoj ego), postaneš ENO z vsem.
Ko popolnoma sprejmeš trpljenje, trpljenje izgine (ker ni več potrebno).
Ko se odpoveš vsemu (vsem željam), dobiš VSE.
Zavestno stanje nerazsvetljenega človeka je dejansko spanje (sanje), ne zavedanje. Šele RAZSVETLJENI (PREBUJENI) postane ZAVESTEN.
Namen življenja ni karkoli spremeniti ali karkoli doseči. Namen življenja je življenje samo. Namen pomivanja posode ni pomita posoda, ampak POMIVANJE POSODE. Življenje je igra.
Dokler zlorabljaš svobodno voljo tako, da delaš v nasprotju z Božjo voljo, dejansko sploh nisi svoboden, saj si pogojen in te pogojeni vzgibi silijo, da deluješ v nasprotju z Božjo voljo. Šele ko nisi več pogojen, t. j. ko si RAZSVETLJEN, si zares SVOBODEN, a takrat delaš vse v skladu z Božjo voljo,saj takrat si Eno z Njim.

Vse, kar je, je BOŽJE, zato vse, kar je, je DOBRO.
Vse poti vodijo k Bogu, torej je tudi zloraba svobodne volje v skladu z Božjo voljo (je del Božje IGRE).
Dobro in slabo obstajata samo za učenca, ki se mora podrejati nravnim pravilom in zakonom. UČITELJ pa je nad dobrim in zlom in za njega nravna pravila in zakoni ne veljajo več.
Če nerazsvetljeni ubije človeka, je naredil napako. Če RAZSVETLJENI ubije 100.000 ljudi, ni naredil nobene napake (saj je samo izvršil Božji načrt). (Pozor – tukaj je velika nevarnost, da si ego domišlja, da je razsvetljen, in potem zaradi domišljavosti dela velike napake).