Aksiom partnerske zveze naj bi bilo zaupanje in medsebojno spoštovanje.
Vem, ni veliko parov, ki zmorejo ta temelj ljubeče zveze vzdrževati vsak trenutek skupnega bivanja. Je naporno. Je odgovorno. Je zahtevno.
Kot vidite, ljubezni ne omenjam na prvem pomembnem mestu. Sama menim, da je poleg sodelujoče pripadnosti seveda tudi ljubezen »malta« odnosa, a kot sedaj že veste, dragi moji, ki me zvesto berete, je sama ljubezen, ki se je ne neguje, obsojena na propad, s tem pa tudi sam odnos. Ker na moderni polobli preveč enačimo ljubezen = zveza. Kar seveda ni res, saj če ne vsebuje sestavin kot so zdrava komunikacija, sodelovanje, pripadnost, podpora, spoštovanje različnosti osebnosti partnerjev, je vse zastonj, zveza odmre.
Kaj se pa zgodi, če je par ljubeč, ima kar trden odnos, trudila sta se kar nekaj let zgraditi medsebojno zaupanje, pa eden od partnerjev vse poruši s prikrito lažjo?
Vse se podre, v hipu, trenutku. Ljudje smo pač ranljivi, smo previdni. Par se je ljubil, se podpiral, a se bojim, da se je ta pripadnost z lažjo porušila, sesula v prah.
Na prvi pogled nič kaj takšnega, namreč on je zamolčal svoji v drugo noseči dragi, da si je skrivoma izposodil nekaj malega denarja, ker je želel kupiti nekaj malenkosti za dom, a je bila plača prenizka. Bil je prepričan, da bo mesečno odplačeval manjše zneske, vse poravnal in tako nihče nikoli ne bo izvedel, da je bil dolžan. Njegova partnerka je namreč odločna ženska, ki želi imeti vse razkrito, razčiščeno in transparentno. Vedel je, da bo ona jezna, če bi izvedela, da se je brez njenega žegna zakreditiral. Ker sta imela dogovor, da ne jemljeta kreditov, dokler ne poravnata tega, ki ga trenutno imata.
Po naključju (no, kot vemo, naključij ni, vse se zgodi z razlogom, ker se pač mora) ona najde papir, ki kaže, da je dolžan. V hipu se ji svet podre. Ne ve kaj narediti. Gleda njunega dveletnika, razmišlja ali naj kar v tistem trenutku pobaše otroka, nekaj cunj in visoko noseča odide od doma. Nima pojma kaj naj naredi, edino kar čuti, je bolečina izdaje vseh njunih dogovorov. Celotna slika njunega skladnega in srečnega odnosa se ji je pred očmi podrla. Sprašujete se zakaj je bila tako prizadeta?
Pred pol leta sta skupaj bila na banki, da sta poravnala vse limite, kartice, minuse ter ga je ob tej priliki vprašala ali je še karkoli glede denarja, da bi tudi ona morala biti seznanjena. Ji je odločno zatrdil, da ni ničesar drugega in se ji zlagal direktno v obraz. Ta par je namreč eden tistih, ki ima skupno družinsko blagajno, vse prihodke dajeta skupaj in se dogovorno domenita, kdaj se bo kaj plačalo z enotnega kupčka. Podre si je vse tudi zato, ker sta od rojstva sina res odločna gradila njun partnerski odnos na novih temeljih, kajti ona mu ni mogla verjeti in zaupati, saj je bil kdaj po najstniško nerazumno lahkomiselen tudi že prej.
Ja, en stavek, ki vsebuje neresnico oziroma je izrečena laž, lahko prizadene bolj globoko v srce kot meč. Konec je iluzij o srečnem in uspešnem odnosu, sesuta je vizija prihodnosti in smisla skupnega bivanja, saj je od tega trenutka dalje vse lahko opazovano skozi prizmo morebitne laži oziroma neresnic.
Kaj torej sploh je resnica? Ali me res sploh ljubi? Ali držijo njegove obljube, da mi bo stal ob strani, ko ju bo življenje premetavalo? Ali bo res vzgajal otroka tako kot sta se domenila? Ali pa bo vse skupaj zgolj nekaj obljub, ki bodo prelomljene, ob tem pa še pokrite s plastmi laži.
Kot že tudi veste, ima laž kratke nogice, zato se resnica slej kot prej odkrije. Menim, da je bolj zdravo za nas in odnose, da tvegamo in povemo resnico, kot da čakamo kdaj bo laž odkrita. Posledice bodo mnogo hujše!
