Podzavest in omejujoči programi

OGLAS

Podzavest je tisti nevidni del nas, ki nas usmerja in vodi skozi dan, a se tega ne zavedamo, to so vse stvari, dobre in slabe. Ni važno koliko truda vlagamo, da bi nekaj naredili zavestno; če je v podzavesti drugačen program, vzorec, prepričanje, kot v naši zavesti, nam ne bo uspelo. Zato je potrebno ozavestiti podzavest.

Naš um lahko razdelimo na dva dela, zavestni in podzavestni.
Zavestni del uma predstavlja manjši (približno 10%), podzavest pa večji del (približno 90%).
Podzavest je tisti nevidni del nas, ki nas usmerja in vodi skozi dan, a se tega ne zavedamo, to so vse stvari, dobre in slabe. Podzavest je vsaj stokrat močnejša od zavestnega dela. Ni važno koliko truda vlagamo, da bi nekaj naredili zavestno; če je v podzavesti drugačen program, vzorec, prepričanje, kot v naši zavesti, nam ne bo uspelo. Zato je potrebno ozavestiti podzavest.

Podzavest ni dobra in ne slaba, podzavest enostavno JE

OGLAS

Podzavest je skupek vseh izkušenj, ki smo jih doživeli, v sedanjem ali preteklih življenjih (v podzavesti so enako shranjeni spomini kot v naši duši). Podzavest enostavno obstaja in beleži dogodke, programe, vzorce, prepričanja, občutke, … dobre in slabe ter jih shranjuje. Podzavest lahko primerjamo z CD-jem – na CD se lahko posnamejo različne stvari, enako to počne podzavest (samo beleži različne podatke).
Težava nastane takrat, ko zavestno nekaj hočemo, podzavest pa ima posnet drugačen program. Takrat se zgodi, da ne bomo prišli do tistega, kar si v resnici želimo, ker sta zavest in podzavest nasprotnika (preveč sta različna). Takrat se v naši glavi večinoma začne dialog, ki lahko poteka na tri načine: začnemo iskati rešitev, začnemo nergati ali se umaknemo, oziroma pomirimo s situacijo.

Prej sem omenil, da je podzavest kot CD in da ima na sebi posnete programe, vzorce, dogodke, občutke in način naše reakcije, ko gre nekaj narobe – mislimo, da se začnemo pogovarjati sami s sabo, vendar ni tako, mi se hočemo pogovarjati s CD-jem. Podzavest (CD) z nami ne bo debatirala, temveč nam bo dala tisto, kar ima posneto od preteklih izkušenj. Ali ni absurdno, da začnemo obsojati CD, ker ne vsebuje določenega programa. To je enako, kot če bi obsojali Avsenikov CD (narodno zabavna glasbaJ), zakaj ne igra rock glasbe. Ali ni to smešno, da bi obtoževali CD z narodno zabavno glasbo zakaj ne predvaja rock glasbe?
Vse, kar je potrebno napraviti, je le zamenjati CD, ali na obstoječega posneti želeno glasbo. Takrat bomo imeli tisto, kar hočemo – enako je z našo podzavestjo. Podzavest nam predvaja le tisto, kar ima in nam ne more dati tistega, česar nima.

Primer:
Zavestno hočem biti športnik, v podzavesti (CD ) pa nosim vzorec »iz tebe ne bo nikoli nič. Lahko se zelo trudim, ter veliko dela in časa vložim v to, kar zavestno želim, vendar mi nikoli ne uspe, uspe le delno ali na tak način, kot nočem. To se zgodi zaradi podzavestnega programa »iz tebe ne bo nikoli nič«.

Omejujoči program v podzavesti lahko prejmemo v otroštvu, od družine, ga prevzamemo ali prinesemo od prej (prejšnjega življenja).

Primer:
Recimo, da smo podzavestni omejujoči program »iz tebe ne bo nikoli nič« dobili v otroštvu od staršev, oziroma so nam ga večkrat v jezi povedali, da »iz nas nikoli ne bo nič«. Starši so nam vzgled in jim verjamemo, vendar se zavestno ne počutimo v redu. Če starši to večkrat ponovijo, se v nas lahko zgodijo različne reakcije – odvisno tudi od tega, kako močna osebnost smo kot otrok, kakor tudi kako močno je bila izrečena trditev » iz tebe ne bo nikoli nič«.

Kako odreagiramo na omejujoč program

Ko smo soočeni s škodljivim program, nam zavestno ni všeč, tudi naše počutje ni dobro takrat, podzavest pa se lahko odzove na več načinov.

• Omejujoči program »iz tebe ne bo nikoli nič« lahko sprejmemo ter z njim živimo vse življenje in iz nas dobesedno ne bo nikoli nič. V tem primeru, ko popolnoma sprejmemo program, življenje tudi tako živimo. Če imamo srečo ali se na neki točki odločimo, da se bomo spremenili, kar nam vesolje prinese kot priložnost srečati nekoga, ki nam lahko pomaga, da se rešimo tega omejujočega programa. V nasprotnem primeru lahko program ostane v nas za vedno in se lahko prenese na naše potomce, če smo jim vzgled.

• Druga možnost je, da omejujoči program »iz tebe ne bo nikoli nič« zavestno in enostavno odbijemo, ga ne sprejmemo – to je najboljši način.

• Tretja možnost je, da omejujoči program »iz tebe ne bo nikoli nič« sprejmemo, vendar v vsaki mogoči situaciji želimo dokazati nasprotno in če je potrebno se tudi borimo za to, da bi dokazali, da le nekaj bo iz nas, da so se drugi motili, ko so nam govorili »iz tebe ne bo nikoli nič«.

• Naslednja možnost je, da verjamemo v oba programa (»iz tebe ne bo nikoli nič«, ter »da iz nas nekaj bo« in ju živimo hkratno – v določenih obdobjih ali situacijah se aktivira eden in nato drugi. Za ta način je značilno, da sami sebe spodbijamo v tem kar počnemo, oziroma se sabotiramo.

Kako se lahko rešimo nastale situacije

Potrebno je s svojo zavestjo ozavestiti podzavestne dele, ki so za nas moteči (omejeni), ter se jih osvoboditi. To pomeni, da ozaveščamo (prepoznavamo) omejujoče programe v podzavesti ter se jih osvobodimo v takšni meri, da ne vplivajo več na nas. Takrat se lahko zavestno tudi odločimo, če hočemo prebuditi določen pozitiven program, ki bo usklajen z našo zavestjo in dušo. S tem ko ozaveščamo podzavest, raste naša stopnja zavesti.

Zakaj zavestno ne morem rešiti omejujočih podzavestnih programov?

To je zaradi, tega, ker smo kot otroci delovali in zaznavali okolico na drugačni frekvenci, kot jo sedaj. Otroci nekje do sedmega leta starosti uporabljajo theta valove kot dominantno stanje možganov, po sedmem letu pa začnejo uporabljati alfa stanje možganov.
Theta stanje možganov je enako hipnozi, zato se lahko v takšnem stanju zavesti vse informacije zelo hitro vtisnejo v možgane. Zaradi theta stanja možganov otroci včasih ne razločijo med domišljijo in resničnim svetom.
Otrok lahko zato v mladosti celo najmanjšo stvar (na primer staršev jezen pogled, oštevanje), doživi kot travmo, ki ga lahko v podzavesti spremlja vse življenje.

Primer;
Kot otrok ne dobimo igrače, a mlajši brat jo dobi, nam pa starši razložijo, da jo ne dobimo zato, ker smo starejši – v nas ostane travma in lahko se rodijo občutki, »da nismo dovolj dobri za starše«, »da si več ne zaslužimo ljubezni«, ter se lahko krivimo, kaj smo narobe naredili. Travma lahko nastane tudi, če nam starši ne verjamejo, nas ne poslušajo, nas ne pohvalijo za naše dosežke in podobne reči.

Ko odrastemo, nam je lahko takšna stvar (kot je na primer očetovo oštevanje) smešna, vendar nam kot otroku ni bila in ostane v nas zapisana ter nas lahko v življenju zelo omejuje.

Spodnja tabela Vrste valovanja je prekopirana iz teme »Delavnica – Pesem duše«; delavnica je zasnovana prav na ta način – da se prepoznajo ter osvobodijo omejujoči programi, ter da se postavi nova realnost.

Aktivnost možganov se meri s pomočjo možganskih valov, zato aktivnost možganov kontrolira naše življenje. Valovanje človeških možganov vpliva na to kako mislimo, reagiramo, kot tudi vpliva na naše razpoloženje. Možganski valovi nas spodbujajo, da delamo, se učimo, rešujemo težave, kot tudi nam pošiljajo signale ko se je potrebno spočiti.

Obstaja več vrst valovanja:

Gama valovi: nad 40 Hz
Zelo velika umska aktivnost, reševanje težav.

Beta valovi: od 14 – 40 Hz
Normalna umska aktivnost, budnost, koncentracija, produktivno razmišljanje.

Alfa valovi: od 7.8 – 14 Hz
Stanje globoke sprostitve – meditacije, dremanje, pred spanje (začetek spanja), razmišljanje v slikah.

Theta valovi: od 4 – 7.8 Hz
Globoko spanje, spanje s sanjanjem, stanje globoke kome ali narkoze.

Delta valovi: pod 4 Hz
Globoko spanje brez sanj, izguba zavesti, zelo globoka narkoza.

Gama in beta valovi so, ko smo v budnem stanju.. Theta in delta, ko spimo ali stanja hipnoze, transa. Alfa stanje je v obeh primerih.

Za zdravljenje se je večinoma do sedaj, uporabljalo od 7.8 – 8 Hz, kar pripada alfa valovom.

Ljudje imamo sposobnost, da sami kontroliramo svoje stanje uma.

Razni narodi so to počeli s pomočjo zvoka, bobna, ki izzivajo drugačno stanje zavesti, kot so šamanski bobni, tibetanske sklede,…. Te kulture so se zavedale pozitivnih učinkov možganskega valovanja, veliko prej kot moderna znanost.
Pri šamanskem bobnanju, frekvenca bobnanja odgovarja nizki theta vibraciji 4.5 Hz, kar šamana pripelje v stanje velike sproščenosti in višje stanje zavesti.
Sedaj je v celoti možno, za samo nekaj trenutkov priti v theta in nato v delta stanje zavesti. Prej je za takšno stanje bilo potrebno leta meditirati, da bi prišli v stik s temi vibracijami.
To ne pomeni, da smo mi v tem globokem stanju kome, ampak pripeljemo naše možgane do te frekvence.
S tem stanjem dobimo neverjetno veliko moč in sposobnost, spreminjanja mentalnih in čustvenih vzorcev, prepričanj in navad.

Odločitev, da nekaj naredimo je najprej nastala v podzavesti in nato prišla v zavest. Če mislimo, da smo se zavestno nekaj odločili je to pomota, ker se je podzavest odločila že pred nami. Zato je zelo pomembno, da sta zavest in podzavest usklajeni v delovanju.

Zoran Zavor, društvo Pesem duše