Tisti, ki me berete veste, da rada odprto in iskreno komuniciram, saj menim, da nam ovinkarjenje ne pomaga kaj prida. Vsak ovinek omogoči namreč še eno oviro več za to, da se energija začne nekontrolirano nabirati in ko si v toku si resnično ne želiš niti za trenutek tega ustaviti. Je kot sladka prana, kristalna reka, poln življenja.In tokrat bi se dotaknila teme, ki še vedno vzbuja neskončno veliko nelagodja: Ženska in spolnost. Tarararam…… Joj koliko projekcij je sproduciranih na nekaj tako čisto lepo naravnega kot so ženski jajčniki, žensko poželenje, ženska spolna moč, ženski orgazem, ženska v vlogi notranje Kraljice. Tako ja Kraljice. A včasih tudi Marije in Divje ženske. Vse to se preliva po naših venah, ko Toku dopustimo, da se brezsramno izrazi skozi nas in hormoni plešejo zapeljive in harmonične plese. Včasih tudi divje glede na to, da smo jih zaplankali.Sama bi sebe opredelila nekoč za bolj zavrt tip ženske, ki je svojo spolnost zelooooo dolgo držala zase. Bila je tabu tema in podedovala sem SRAM po svojih prednikih. Z očetom sva se iskrivo o tem sramu pogovarjala, saj se nama ni zdel nikoli na mestu, a bil je neverjetno močno prisoten. V njem so se skrivale projekcije vseh mojih prednic in vsa skrita poželenja, reakcije telesa, strah pred prevaro, strah pred zapuščenostjo, strah pred izgubo nadzora, strah pred tem, da smo telesne, strah pred lastno ustvarjalnostjo, ki se skriva v jajčnikih, strah moških pred to močjo in nas samih, da bomo znova zapuščene, če jo odkrijemo…ajajajaja…..koliko krčev na poti do vsemogočnega orgazma, ki ni zgolj fizična zadovoljitev trenutka, ampak če je poln in ne ovit v sram, lahko s svojo močjo odpira naše energetske potenciale in nam prinese v trenutku polnega zavedanja čisto pravo malo smrt ega in odpira duri v duhovno globino onkraj uma. Poleg tega je polni orgazem čudovit način, da naše telo spusti kontrolo in se preda. V tej predaji je nato mesto duše, ki nas rada obišče, ko jo nehamo odrivati z umom. V kolikor pa nam to dušno potovanje ni blizu, je npr. odprt spolni tok odlično zdravilo za vse zastale energije.A do te točke moraš nekako priti. Da si upaš, da si pogumna, da presežeš strah pred nepopolnostjo, strah brez izgubo nadzora in strah pred biti ranjen. Pri meni je šlo za en izjemno zanimiv ideal, ki sem si ga nekako izbrala, in sicer kombinacijo Marije device in Pridne punčke. V sebi sem bila seveda strasten vulkan, a to energijo sem usmerjala vase, potiskala in zanikala. Tako sem ustvarjala idealno polje za vnetja in stiske telesa, ki ni razumelo, čemu izvajam na njim tako hud pritisk. Sram je bilo glavno čustvo, ki sem ga nato z Zdravljenjem Srca&Duše izpustila. Kako osvobajajoče. Kot bi povlekla pravo nitko za odvezavo gordijskega vozla. Zavedala sem se absurdnosti »svoje« (no ne ravno moje, če pogledamo kako iz te podobe cveti knjižna, filmska in glasbena industrija) romanticirane podobe princa na belem kljusetu, ki bo na mojo ženskost posadil zlato polje cvetlic…. in ko se bova ljubila nam bodo angeli peli, mavrica sijala neposredno iz nebes in….. naaaaak…….notttt…… what a bullshit predstava….no saj jo cenim, ker mi je dala uvid v to kar danes zmorem dojeti, a vseeno se mi zdi neverjetno kako sem si zmogla misli takole pocukrati. Brrrr.No potem se zgodi Življenje, ki ne teče tako kot bi radi izsilili, prileti prvo razočaranje pa drugo pa…..in lepega dne se zbudiš povsem neveden. Odličen začetek. Pojma nimaš kaj bi svojimi spolnimi organi sploh počel. Ali bolje sploh ne veš kaj se tam doli dogaja. Skrajno zanimivo kako te organe nekako nezavestno obravnavamo. Eni od njihove dinamike odvisni drugi jih zanikajo, a prav je vedno nekje vmes. Da jim damo prostor in možnost da se izrazijo, a ne da nas na drugi strani kompulzivno vodijo in opominjajo s tem na to, da smo jih spregledali. Namreč pristen stik s svojo spolnostjo je izjemnega pomena na poti opolnomočenja in sestavljena celovitosti svoje biti. Sram, gnus, strah so le nekatera čustva, ki jih bomo morda srečali, a v tem ni nič nenormalnega. Takle pač mamo in bolj bomo zavestni bliže bomo stanju, ko se spustimo. Pri tem naj opozorim, da naj brskanje po svoji spolnosti ne bo mentalni nadzor in analiziranje, ampak naj vas vodi čutnost. Naj vas vodi intuicija in neznano. Strah? Zakaj neznano? Ker spolnosti ni mogoče definirati še manj ujeti. Ona je tako intimno povezana s kreativnostjo, da je joj. In kaj je kreativnost? Rojevanje iz polja neskončnega potenciala in zato ni naučljiva, ampak bolj kanal za ustvarjanje nove kvalitete. Spolnost pa kanal, da se ta energija uresniči. Kaj bolj ustvarjalnega kot kanal, iz katerega lahko nastane čisto novo živo bitje? Je ni slike ali glasbe, ki bi bila primerljiva z bilijoni celic, ki ustvarijo Človeka. Le čemu smo si dovolili le to tako zelo zasramovati? Kdo ima korist od tega, da si ne priznamo svoje moči? ….vprašanja, ki mi omogočijo dovolj kritičnega uvida v svet in mi dajo možnost, da izpustim matrico sramu. Le pogumno, srčno me zanima me kaj boste odkrile, kaj nove ustvarile.Kako torej zgleda spolna moč, ko te ujame? Sprva morda kot tzunami hormonov, ki nekontrolirano iščejo pot, da se uresničijo ( v tej fazi je vloga opazovalca odlična točka – da se ne izgubimo v hormonih, ampak jih le opazujemo), v takšni fazi se morda vplete um, ki spolno zadovoljitev želi pomešati s čustvi (posebej pri ženskah) in ustvarjajo se romantičen podobe moškega, ki to ni. V resnici si morda želimo le nekontroliran, divji spolni odnos, obilje dotikov, nežnih šepetanj in senzualnega izzivanja erogenih con….a ker smo naučene, da je to »bad bad bad girl«, si ustvarimo iluzijo, da je potrebno biti v moškega zaljubljene. In tako si vse zapletemo in naredimo projekcijo, ki je ne potrebujemo. Priznajmo si prvinskost svojih hormonov in jo ločujmo od idealizirane podobe partnerja. Ne gre za to, da bi norele sedaj po svetu in v svojo auro vabile vse po spisku. Gre bolj za to, da vam je jasno zakaj, koga in kdaj. In da si ne nabijate krivde, ko korak ni ubran, ko izbira ni v skladu s podobo life time partnerja in razumete, da je smiselno pogumno in ranljivo izraziti tako Marijo kot Magdaleno- iz perspektive, da je bila prva podoba ubranosti, slednja pa arhetip čiste strasti. Pot iskanja ravnovesja, ki nas vodi v Celovitost.Sarabraj
