Pomladni pomladitveni obredi

Nekaj nasvetov za zdravo telo


Prišla je pomlad, ampak malce smo utrujeni. Kaj zdaj? Ven, na zrak, v mlado zelenje, vsekakor. Že pogled na brsteče novo življenje nas prerodi, oglašanje narave sprošča, njene vonjave pa so naravnost zdravilne. 

Če nas kdaj v letu dobesedno vleče ven, je to zdaj. Če se pri tem še vedno počutimo malce okorne in ne povsem pri moči, se najlepše okrepčamo tako, da ne naredimo nič ali vsaj čimmanj. V različnih religijah in tradicijah ni zaman kodiran post kot očiščevalni del leta in četudi ga ne vzamemo dobesedno, nekaj malega posta koristi.

Post

OGLAS

Post kot odmik od utečenega vzorca, predvsem zato, da spregledamo vzorec in nase pogledamo nekoliko od zunaj. Potem lahko, če je treba, tudi kaj spremenimo, predvsem pa laže zadihamo. Skratka, končno si vzemimo čas zase in v družbi lastnega telesa raziščimo učinke razbremenitve na vseh ravneh, ki nam jo razmere v naravi prav zdaj ponujajo dobesedno na pladnju. Tehnik in možnosti je veliko, od strogega posta do različnih shujševalnih kur. Toda post utegne biti zahteven, po shujševalnih kurah pa se samo še bolj zredimo. Enostavneje je, če se upočasnimo v tem, kar že delamo, izkoristimo prvo mlado solatno zelenje in začnemo tam, kjer se ne da končati: pri prehrani. Obenem ne pozabimo, da je, vsaj v tem letnem času, gibanje še kakovostnejša hrana kot tista na krožniku ali v solatni skledi.

Ritem

Poskusimo tole: pojdimo spat s kurami, vstanimo s ptiči. To je naš naravni ritem, naj to hočemo ali ne. Telo se najbolj spočije in nabere največ moči v urah pred polnočjo in že po nekaj dneh takšnega ritma se povsem naravno zbujamo ob zori ali še pred njo. Prav čas ob zori in zlasti uro pred njo je najčudovitejši in najustvarjalnejši del dneva, poln moči. Zvečer, kmalu zatem, ko se stemni, pa v takem ritmu vse bolj naravno in zadovoljno ležemo k počitku

Dramljenje

Po običajnih jutranjih obredih izločanja si privoščimo še drobno opravilo, ki učinkovito spodbuja čistilne procese v telesu: približno 5 minut žvrkljajmo v ustih žlico hladno stisnjenega sezamovega ali sončničnega olja. To potegne nase bakterije in izločke, ki so se vrh grla in v ustni votlini nabrali čez noč, in spodbudi presnovo. Nato olje izpljunemo, operemo usta s toplo vodo in temeljito oščetkamo zobe. Če imamo čistilnik za jezik, z njim postrgamo obloge z zadnjega dela jezika. Če čistilnika nimamo, ga kupimo; na voljo so v trgovinah z zdravo hrano.

Prvi požirek

Da je zgodnje jutro najlepši začetek dneva, vedo vsi, ki vstajajo s ptiči. Da je telesu tekočina najpomembnejša zjutraj, četudi nismo žejni, pa vedo vsi, ki nov dan pozdravijo z dvema, tremi kozarci vode ali nekaj skodelicami čaja. Tekočina omogoči, da se produkti presnove, ki so se nabrali čez noč, lažje izločijo iz telesa, morda pa celo njeni zaostanki, ki so se nakopičili v daljšem obdobju. Pomembna je rednost, torej pijemo vodo ali čaj vsak dan, nato pa se spravimo v gibanje, da poživimo jutranja čistilna dogajanja v telesu.

Razen vode, zeliščnega ali zelenega čaja zjutraj lahko pijemo toplo nesladkano limonado, saj pomaga "izprati" ledvica in jetra. Skupna količina tekočine naj znaša vsaj pol litra; ne naenkrat, ampak v več manjših odmerkih. Za dodatno spodbudo v posebno nizko razpoloženih jutrih si pripravimo skodelo pu-erh čaja, drugi preliv pa prihranimo za pozneje.

Sprehod

Če bi radi iz telesa odpravili morebitno podaljšano zimsko zaspanost, pojdimo na sprehod. Vsak dan, in če je le mogoče, večkrat na dan. Ni tako zelo pomembno, kje hodimo – naj bo v mestnem parku, v bližnjem gozdu ali čez hribe in doline -, pomembno je le, da hodimo. In kako hodimo. Ne prepočasi, ne prehitro. Tako, da se ogrejemo, vendar ne premočimo. Na enostaven način ujamemo ritem diha in koraka tako, da na en korak vdihnemo, na drugega izdihnemo. Vdih in izdih lahko podaljšamo na dva ali tri, morda štiri korake. Tudi z rokami malo migamo, tako da rahlo zamahnemo naprej z roko, ki je na nasprotni noge, s katero ravnokar stopamo naprej: ko stopimo naprej z levo nogo, gre naprej desna roka, in obratno. In pademo v ritem, tako gibanja kot dihanja. Potem nas hoja kar sama nese naprej, ampak prej ali slej postanemo lačni.

Na lepše

Pomlajevalni pomladni obredi so učinkovitejši, če poskrbimo za enostavno prehransko spremembo ter se vsaj nekaj časa držimo nepredelane ali čimmanj predelane, naravno, ekološko pridelane hrane. Prileže se, če je brezmesna ali z malo mesa; resnici na ljubo meso v tem letnem času godi veliko manj kot v mrzli zimi. Vsekakor naj bo hrana polnozrnata in polnomastna. To pomeni, da naj bodo žita, moka in izdelki iz nje čimbolj celovita, maščobe pa čimmanj prečiščene in po možnosti nesegrete; hladno stisnjena olja torej in maslo. (V nasprotju s splošnim prepričanjem je maslo neprimerno bolj zdravo kot skrajno umetna margarina.) Da čistilna teorija ne bo prehudo obremenila okusne prehranske prakse, predstavljamo nekaj predlogov za obroke. Seveda, vse to zahteva čas in nekaj malega denarja. Ampak spodbuda pomladnih sprememb je prav v tem: ne le, da si za krajši (ali daljši) čas privoščimo lahkotnejšo prehrano, ampak še bolj to, da spremenimo odnos do časa. Kajti čas je le dogovor in predstava, mi pa smo tukaj, vedno zdaj. 

Nekaj predlogov

Zajtrk

• Žitni kosmiči, ki jih namočimo za 12 do 24 ur, in nato skuhamo s suhim sadjem, začinimo s cimetom ali koriandrom in zabelimo z maslom.
• Sadna rižota, ki jo pripravimo tako, da nepoliranemu rižu proti koncu kuhanja dodamo nekaj svežega ali suhega sadja, jed pa zabelimo s hladno stisnjenim oljem ali maslom.
• Prosena kaša s suhimi slivami in z drugim suhim sadjem; zabelimo jo z maslom.
• Lahke zelenjavne enolončnice, ki jih uspešno obogatimo z malce skute.
• Čez noč namočeno suho sadje in mešanice suhega sadja (jabolka, hruške, marelice …).
• Včasih sveže sadje po izbiri (resnici na ljubo pomlad ni sezona svežega sadja).

Kosilo

• Solata iz kuhane korenaste zelenjave (korenček, rdeča pesa), začinjena s hladno stisnjenim oljem po izbiri in z začimbami (na primer s kumino).
• "Kombinirana" solata iz prvih divjih in gojenih rastlin (čemaž, regrat, motovilec, berivka, mlada špinača, radič …); jemo jo samo, s polnozrnatim kruhom ali krompirjem v oblicah.
• Koprive, pripravljene kot špinača, s krompirjem v oblicah.
• Nepoliran riž, ki ga skuhamo z mung fižolom v razmerju 3 : 1 in začinimo z domorodnimi (janež, kumina, bazilika) ali indijskimi začimbami (kurkuma, ingver, začimbne mešanice za kari ali garam masala).
• Ajdova kaša s kislim zeljem.

Večerja

• Mlečni riž, ki ga skuhamo z nastrganim korenčkom in osladimo z medom ali z najbolj rjavim trsnim sladkorjem.
• Pirina, prosena ali ajdova kaša, ki jo skuhamo z malo suhega sadja, začinimo s cimetom, pimentom ali podobno začimbo ter vsekakor malce zabelimo, na primer s hladno stisnjenim lanenim oljem, ki vsebuje veliko omega-3 maščobnih kislin.
• Za spremembo si postrežemo še s katero od jedi, ki so navedene pri zajtrku.

Ker enostavna računska kombinatorika pokaže veliko različnih kombinacij, lahko ob takšni hrani brez strahu počakamo na maj, ko dozorijo prve češnje, solate in domače zelenjave je pa tudi vse več vrst in v čedalje večjem količinskem izobilju.

Poleg tega si z obroki ali med njimi privoščimo naslednje dodatke:

• Oreške in semena vseh vrst: malo, a redno …
• Sveže stisnjene zelenjavne sokove: od 2 do 4 dcl na dan, v odmerkih po 1 do 2 dcl.
• Kalčke vseh vrst kot dodatek solatam, juham in enolončnicam.
• Kombučo: trikrat po 1 dcl na dan, med obroki.
• Zeleni čaj: po potrebi in okusu.
• Mlečnokislinsko fermentirane pijače iz žit in zelenjave: približno 3 dcl na dan (ker pri nas niso v prodaji, jih pripravimo sami).

Jejmo čimbolj barvito hrano (oranžno, rumeno in rdečo, ki vsebuje veliko karotenoidov in flavonoidov), ki naj bo po možnosti čimbolj domorodna in sezonska.

Avtor: Dario Cortese
www.viva.si

foto: freedigitalphotos.net/images/view_photog.php?photogid=3925