Ljudje so od nekdaj iskali sredstva in načine za podaljševanje mladosti. V starem Egiptu so svečeniki faraonom priporočali potenje dvakrat mesečno, uporabo sredstev, ki so povzročila bruhanje, ter uporabo odvajal, da bi tako iz telesa izločili škodljive snovi. Rimski imperatorji so mladost iskali v termalnih kopelih, solarijih in v športnih aktivnostih. Kitajci so v namen pomlajevanja pili pripravke iz mladih jelenovih rogov in korena ženšena, v Evropi pa je v srednjem veku veljalo prepričanje, da sta pogoj za ohranjanje mladosti in vitalnosti puščanje krvi in klistiranje.
Tudi danes se znanost pospešeno ukvarja z iskanjem sredstev za podaljševanje mladosti. Že sredi prejšnjega stoletja so tako znanstveniki v Ameriki odkrili somatotropni hormon, ki ima sposobnost pomlajevanja organizma. Dodajali so ga pacientom, pri čemer je prišlo do opaznih sprememb in opazne pomladitve za 15-20 let. Odkritje je vzbudilo veliko zanimanje in farmacevtska industrija je kmalu začela proizvajati sintetični hormon, ki ga številne ameriške klinike za nekaj deset tisočev dolarjev uspešno tržijo bogatašem.
Sodobna gerontologija v ospredje postavlja predvsem pomlajevanje s pomočjo rastnega hormona ali somatotropina (STH, angleško growth hormone (GH)), pri katerem gre tudi za vrsto drugih pozitivnih učinkov na telo: somatotropin vpliva na rast, razvoj in obnovo vseh telesnih tkiv, uravnava določene vidike presnove beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Naravno izločanje rastnega hormona iz hipofize je najbolj intenzivno pri starosti do 20 let, nato pa se količina hormona zmanjšuje od 10-15 % v vsakem naslednjem desetletju. Največ se ga izloči med spanjem, kar stari ljudski modrosti “spanec je boljši kot žganec” daje endokrinološko osnovo. Tudi teorija o hujšanju v spanju temelji prav na proizvodnji rastnega hormona. Oseba pri dvajsetih letih proizvede povprečno 500 mikrogramov rastnega hormona na dan, pri osemdesetih letih pa le še 25 mikrogramov.
PRAVO POMLAJEVANJE
Ruski akademik, fizik, matematik, kemik, biolog in filozof Boris Vasiljevič Balotov je razvil posebno metodo, s katero je lahko določil število starih celic v organizmu. Ugotovil je, da je število starih celici pri enoletnem otroku 1 %, pri 10-letnem otroku od 7-10 %, pri 50-letnikih pa od 40-50 %. Izdelal je svoj sistem pomlajevanja in ozdravitve organizma, ki temelji na prepričanju, da z vplivom na pospešeno presnovo določenih snovi v organizmu lahko dosežemo zamenjavo starih celic z novimi, kar ima za posledico biološko mladost, zamenjava bolnih celic z zdravimi in ozdravitev. Akademik Balotov poudarja, da je osnova zdravja in dolgega življenja povečanje števila mladih celic.
Naravni način pomlajevanja celic izhaja iz treh preprostih priporočil:
1. Zaljubite se: pri zaljubljenem človeku je količina rastnega hormona zelo visoka, poleg tega pa ta hormon deluje kot antagonist inzulina in sproži naraven način hujšanja.
2. Prehranjujte se izključno z naravnimi hranili, ki vzpostavljajo osnovno informacijo DNK, kar omogoča pomlajevanje celic in tkiv.
3. V svoj način življenja vključite post in zadostno fizično aktivnost.
Kot najenostavnejši in najhitrejši način za to Balotov svetuje metodo pospešene zamenjave starih celic z mladimi prek vpliva na delovanje fermentov v želodcu:
30 min po jedi, ki se je medtem že deloma prebavila, damo na konec jezika 1 g kuhinjske soli, sesamo in slano slino pogoltnemo!
Ta mala količina soli organizmu ne povzroči škode, prav nasprotno: koristno deluje na celice.
Podobno metodiko so svetovali že stari Grki, ki so po jedi sesali košček soli. Zaradi soli oz. slane sline se v želodcu pospešeno tvorijo želodčni sokovi, ki vsebujejo vse potrebne elemente za uničevanje starih, okvarjenih, oslabljenih celic in tudi rakavih celic. Sol lahko nadomestimo tudi z morskim zeljem.
Pomlajevanje s pomočjo kozmetičnih sredstev ima zgolj estetski učinek.
Pravo pomlajevanje pomeni doseči v telesu stanje, ko je število novih in zdravih celic večje od števila starih in okvarjenih celic. Za to je treba uživati: med, propolis, suhe marelice, orehe (vključno s pregradami v njih, ki jih sicer mečemo proč), šipek, mumijo, ženšen, limono, sibirsko čago, askorbinsko kislino, jabolčni kis, glogov čaj, tinkturo ognjiča, zelene dele krvavega mlečka (v ruščini se imenuje ‘čistotel’), alojo, trpotec, česen, sončnično olje in olje iz oreškov sibirske cedre.
Avtor: Ana Maria Kolman
Vir: www.karmaplus.net
