Kazalo

Kako se postimo?

Post osveži in poveča vitalnost. Postiti se moramo pravilno, najbolje pod nadzorom. Priporočljivo je, da si najprej naberemo izkušnje s krajšimi posti in postopno podaljšujemo čas brez hrane.

Kaj je post?

Post je prostovoljna popolna vzdržnost od vsakršne hrane, dokler je v telesu dovolj hranljivih rezerv za vzdrževanje življenja in normalno delovanje vseh vitalnih funkcij. Skozi usta smeta vstopati samo svež zrak in čista voda ali precejen in razredčen sadni/zelenjavni sok. Nekateri pri postu uporabljajo tudi čaje in zelenjavne juhe. Najpomembnejše je, da med postom ne uživamo trdne hrane. Postenje je torej vsako stanje, ki sili telo k procesu samoprebave.

Učinek posta

Postenje ni zdravilo za nobeno bolezen ali obolenje. Namen posta je, da telesu omogočimo postopek samoobnavljanja in samopomlajevanja. Postenje zgolj pomaga telesu ustvariti okoliščine, v katerih se vse vitalne sile uporabijo za to, da odplakujejo iz telesa vzroke težav. Vsi, ki smo preučevali postenje ter vodili in nadzirali številne poste, poznamo čudež, ki ga naše telo odigra v obdobju popolne vzdržnosti pri prehrani. Post preobremenjenim in “izžganim” notranjim organom omogoči počitek in jim da čas za rehabilitacijo. Poživi tudi notranjo silo in vitalnost telesa ter odplakne iz telesa vse strupe in usedline, ki so se v njem kopičili dolga leta. Vitalno silo poveča do najvišje zmogljivosti. Pospeši izločanje anorganskih kemičnih usedlin in drugih “odpadkov”, ki jih ni mogoče odplakniti z nobenim drugim sredstvom.

Postenje izboljša žvečenje, prebavljanje, asimilacijo in izločanje hrane. Jetra, ki jim pravimo tudi kemični laboratorij človekovega telesa in so najbolj izkoriščan organ, imajo med postom priložnost za obnovo in povečanje vitalne energije. Med postom jetra delujejo učinkovitejše. Post poživi vsa čutila ter njihovo delovanje med postom in po njem. Po postu se izboljšata prekrvljenost in asimilacija hrane, poleg tega se povečajo vitalna moč, odpornost, vzdržljivost in žilavost. Naš um je dovzetnejši za logično in razsodno naravno pot življenja.

Kako se postimo?

Če se želimo postiti varno, se moramo nanj skrbno pripraviti. Seznaniti se je treba s pravilnim izvajanjem posta, z morebitnimi zdravilnimi krizami in z vsem, kar lahko povzroči. Poudarjamo, bolje se je sploh ne postiti, kot se postiti napačno. Večino težav, ki jih ljudje občutijo med postom (predvsem na začetku), gre pripisati strahovom in nezaupanju v koristne učinke tega postopka. Zato je treba pred začetkom posta prebrati čimveč literature, obiskovati predavanja in se pogovoriti z ljudmi, ki obvladajo to veščino. Vse to bo pregnalo dvome in nas spodbudilo k postu. Duševna priprava na post je nadvse pomembna.

Preden začnemo živeti brez hrane, je treba temeljito očistiti črevesje. Vsaj tri dni pred začetkom posta je treba uživati samo surovo sadje, zelenjavo, semena, oreške in suho sadje ter piti sveže sadne in zelenjavne sokove. Ko se začnemo postiti, je treba sprati debelo črevo s klistirjem ali s še učinkovitejšim kolonikom. Vsak dan je potrebno vstati vsaj dve uri pred odhodom v službo in opraviti naslednje postopke: klistiranje, skrbno čiščenje ust, suho krtačenje telesa (od pet do deset minut), telovadbo in vsaj tri kilometre hitre hoje ali teka (to je izredno pomembno zaradi vzdrževanja zmogljivosti srca, kajti le takšen napor med daljšim postom prepreči oslabitev srca), prhanje in energično frotiranje.

Čez dan je treba v ustreznih presledkih popiti vsaj tri litre tekočine (voda ali razredčeni sadni oziroma zelenjavni sokovi). Čez dan normalno opravljamo vsa dela in naloge. Potrebno se je le izogibati stresu ter prenapornemu telesnemu in umskemu delu. Nadvse prijajo sončenje, lahka telovadba in sprehodi po svežem zraku. Med postom je treba dovolj počivati in spati. Najbolje je, če se postimo med dopustom ali se umaknemo nekam, kjer imamo mir pred motečimi vplivi.

Periodično postenje

Priporočamo enodnevni post (24 ur) vsak teden, vsak mesec pa po tridnevni post. Enkrat letno je nadvse priporočljiv opraviti daljši post, ki naj traja od tri do šest tednov.
Zelo učinkoviti so tudi zaporedni krajši posti; postimo se šest dni, nato pa tri ali štiri dni uživamo izključno surovo hrano (sadje, zelenjavo, semena, oreške, kaljena žita) ter pijemo sadne in zelenjavne sokove. Postopek ponavljamo, dokler se kaže potreba po postu.

Post s sokovi ali vodo?

Izkušnje so pokazale, da je postenje s sokovi boljše kot postenje ob vodi. Med postenjem s sokovi, ko torej ne uživamo čvrste hrane, beljakovin ali maščob, telo razgradi in predela manjvredne beljakovine in maščobe enako kot pri postenju z vodo. Med postenjem s sokovi se povečata telesna sposobnost izločanja (dr. Norman W. Walker) in razstrupljanje, procesi zdravljenja pa se pospešijo. Med postom se počutimo manj slabotne ter kljub službi in drugim obveznostim, ki se jim ne moremo izogniti, lažje preživimo daljši post.

Priprava sokov

Sokove lahko pripravimo iz kateregakoli sadja in zelenjave. Ljudje najpogosteje pijejo pomarančni, jabolčni, hruškov in grenivkin sok, najpogostejši zelenjavni sokovi pa so korenčkov sok, sok zelene in pesni sok. Možne so tudi mešanice teh in drugih sokov. Za pripravo kakovostnih sokov so na voljo najrazličnejši električni sokovniki. Priporočam tiste, ki delujejo z nižjimi obrati, kajti tako se ohrani več vitaminov in encimov, ki bi se sicer zaradi pregrevanja uničili.Sokove si pripravimo iz svežega, po možnosti naravno pridelanega sadja in zelenjave. Sadje in zelenjavo skrbno očistimo in operemo. Sokove pripravljamo sproti, tik pred pitjem. Sok po potrebi večkrat precedimo, da ne bo vseboval trdnih delcev. Pijemo z vodo razredčen sok: eno tretjino soka in dve tretjini vode.

Zakaj hidroterapija črevesa?

Med postenjem se zmanjša naravni dražljaj defekacijskega refleksa, zato vsi strupi in odpadki ostanejo v telesu ter utegnejo povzročiti samozastrupitev. V procesu samoprebave med postom izgoreva velika količina strupenih snovi, ki se kopičijo v telesu ter povzročajo bolezni, prezgodnje staranje; med postom se izločajo iz organizma. Alimentalni kanal ter prebavni in eliminativni sistem so glavne poti, po katerih se izločajo strupi iz organizma. Ker med postenjem ne pride do naravnega gibanja črevesja, se strupi ne morejo izločiti iz telesa; to je mogoče doseči le s hidroterapijo (klistir ali kolonik). Zaradi tega vsi biološki zdravniki v Evropi prakticirajo klistiranje za vse bolnike, ki se postijo, in sicer dvakrat ali trikrat na dan.

Kolonhidroterapija črevesa ali kolonik je varna in učinkovita metoda čiščenja odpadkov in strupenih snovi iz debelega črevesa z zaporednim, ponavljajočim se izpiranjem z vodo. Po temeljiti masaži trebuha in črevesa z 80 do 120 litri vode v dobre pol ure (od 30 do 60 minut) temeljito očistimo črevo. Odpadno blato, zlasti staro, ki se že dolgo zadržuje v črevesu (zagozdene fekalije, mrtva celična tkiva, nakopičena sluz, zajedavci, gliste …), povzroča veliko težav. Te snovi so strupene in lahko znova pridejo v krvni obtok ter povzročajo občutke bolehnosti, utrujenosti ali slabosti.

Kako dolgo naj traja post?

Post ni stradanje, kot trdijo nepoučeni. Med pravilno vodenim postom nismo v nevarnosti in ne čutimo lakote. Stradanje se začne, ko telo porabi vse rezerve in ko z očitnimi signali pokaže, da se je treba začeti hraniti. Če tudi potem nadaljujemo življenje brez hrane, je postenje lahko smrtno nevarno. Večina ljudi se brez težav posti od 30 do 40 dni, nekateri tudi do 60 dni.

Zaključek posta

Z napačnim hranjenjem po postu lahko izničimo odlične izide, dosežene med postom. Telo je po daljšem postu podobno gobi z veliko sposobnostjo vpijanja, zato je potrebno veliko volje in nadzora, da človek ne poje vsega, kar mu pride pod roke. Če bi se po daljšem postu prenajedli, to utegne biti celo smrtno nevarno. Med postenjem se je telo osvobodilo večine strupov, zato je pomembno, da mu dajemo hrano, ki bo gradila najkakovostnejše celice in tkiva. Prehrana, ki ohranja zdravje in preprečuje bolezni, je tista, za katero je naše telo najbolj prilagojeno. To je naravna, nepredelana, nekuhana, surova hrana: sveže sadje in zelenjava, semena in oreški ter kaljena žita. Tudi tisti, ki uživajo predvsem kuhano hrano, bi morali po postu nekaj časa jesti samo surovo hrano. Predvsem surova, živa hrana gradi zdravo telo ter preprečuje bolezni in prezgodnje staranje. Najmanj 80 odstotkov hrane bi morali pojesti v naravnem, surovem stanju.

Kako se bo izteklo postenje, je najbolj odvisno od tega, kako ga boste končali. Zaključek postenja je najpomembnejša faza. Blagodejni učinek postenja se lahko povsem izgubi, če ga napačno končamo. Zlasti pomembno je, da jemo večkrat in v majhnih količinah, nikoli čezmerno. Jesti je treba počasi in v prijetnem vzdušju, hrano pa temeljito prežvečiti. Najbolje je jesti samo surovo hrano, zlasti monoobroke.

Post v preteklosti

Velike vrednosti posta so se zavedali že stari narodi. Na prve sledove postenja naletimo že pri starih Egipčanih v 15. stoletju pr. n. š. Po Herodotovem pričevanju so Egipčani pojmovali post kot osnovo za ohranjanje zdravja in mladosti. Redno so se postili tri dni v mesecu. Poleg tega so se razstrupljali s klistirjem.
Stari Grki so že v 6. stoletju pr. n. š. izvajali poste. Veliki Pitagora se je sistematično postil, da je s tem povečal sposobnost razmišljanja. Enako so počeli vsi njegovi učenci. Tudi velika filozofa Platon in Sokrat sta opravljala redne desetdnevne poste in tako dosegla večjo miselno prodornost. Že v 4. stoletju pr. n. š. je v Tibetu obstajala knjiga z naslovom Osnovna načela medicinske znanosti Tibeta, ki vsebuje poglavje o zdravljenju s hrano in s postom.

Oče medicine, Hipokrat (460-377 pr. n. š.), je zapisal: “Lakota je mati zdravja, presitost pa izvor številnih bolezni.” In še: “Človek nosi zdravnika v sebi. Treba mu je samo pomagati pri delu. Če telo ni očiščeno, bolj ko ga hraniš, več škode mu povzročiš.”Tudi Eseni, ki so živeli na začetku našega štetja, so se redno postili.
Sveto pismo na številnih mestih priporoča postenje. Mnogi svetniki so se redno postili. Jezus se je štirideset dni postil v puščavi, ko se je pripravljal na svoje poslanstvo. Tudi vse druge religije priporočajo postenje, kar dokazuje, da so veliki modreci dobro vedeli, da je preobilna prehrana poglavitni vzrok bolezni. Danes terapevtsko postenje izvajajo v številnih klinikah po svetu.

Kaj pravijo tisti, ki so se (pravilno) postili?

Post je lažji od vsake diete.
Post je primeren tudi za zelo zaposlene ljudi.
Post omogoči telesu fiziološki počitek.
Post umirja, odžene napetost in nespečnost.
Post vodi v izboljšanje prehranjevalnih navad.
Post pogosto povzroči vedro razpoloženje.
Post poveča zadovoljstvo pri uživanju hrane.
Post pomlajuje in upočasnjuje procese staranja.
Post ne izčrpava, marveč krepi.
Post pogosto pripelje do živahnejšega spolnega življenja.
Post pospešuje izločanje.
Post zmanjša ali povsem odpravi odvisnost od kajenja, zdravil, alkohola …
Post je regulator; telo uči sprejemati le toliko, kot potrebuje.
Post osvobodi telo strupenih snovi.
Post ne krade telesu pomembnih hranil.
Post razkrije vzroke za alergije na hrano.
Post, seveda če poteka pravilno, je varen in lahko izvedljiv.
Post ne povečuje teka; lakota izgine že po dnevu ali dveh.