Praktične osnove ajurvede

Ajurveda obravnava vse vidike življenja. Ne zanima je le telo, temveč tudi um in duša. Trirazsežnostno ajurvedsko zdravljenje – telesno, duševno in duhovno – zajema telo, um in dušo. Popolno zdravje je mogoče le, kadar so telo, um in duša medsebojno usklajeni in ubrani s kozmično resničnostjo. Celostni pristop ajurvede vključuje tudi družbeno raven. Poleg zdravja in osebne blaginje je pomembna tudi človekova usklajenost z družbenim okoljem. Na družbeni ravni je njegovo življenje lahko dobro ali slabo, na osebni ravni pa je lahko srečen ali nesrečen. Dobro osebno življenje koristi družbeni blaginji, slabo pa ji škoduje. Zdrav človek je srečen, bolan pa nesrečen.

Ajurvedska teorija treh doš (življenjskih sil) temelji na zakonu enotnosti narave; za človeško telo veljajo isti zakoni kot za preostali kozmos. Tri življenjske sile niso odgovorne le za telesno delovanje, temveč tudi za umsko dejavnost in vedenje. Dejansko gre za vzajemno delovanje telesnih sil in duševnih lastnosti (gune). Ajurvedsko zdravljenje ne deli telesa na posamezne dele. Ajurveda se naslanja predvsem na posameznikovo konstitucijo, ki se razlikuje od človeka do človeka. Ajurvedske metode zdravljenja pomagajo telesu obnoviti fizično in umsko ravnovesje po naravni poti. Duševno ravnovesje je ubranost treh lastnosti uma – satve, radžas in tamas.

Ajurvedsko zdravljenje ne odpravlja simptomov bolezni, temveč vzpostavlja harmonijo v telesu. Za ajurvedo je zdravje normalno stanje in zdravljenje je zasnovano tako, da s prehrano, s telesnimi vajami, z zdravili itn. povrne telo v normalno stanje. Zato ajurvedsko zdravljenje imenujejo tudi prakrtisthapan (obnavljanje narave), kar pomeni postopno vzpostavljanje normalnega stanja.

OGLAS

Po ajurvedi naj bi bila v življenju najpomembnejša želja po življenju. Dobro zdravje ohranjamo z razumnim življenjskim slogom ter blaženjem neskladij in motenj, kar ohranja življenjsko moč in vodi v visoko starost. Druga najpomembnejša stvar v življenju je blaginja, ki omogoča udobno in dolgo življenje. Sledi hoja po duhovni poti, na kateri naj bi izkusili resničnost onstran čutnih zaznav.

Žal večina ljudi največkrat zamenja vrstni red prioritet. Želja po življenju je nedvomno osnovna in naravna. Tudi najmanjši enoceličar se brani pred napadi, ki ogrožajo njeno življenje. Ljudje pogosto živijo protislovno. Želijo si živeti, delujejo pa proti življenju, ker živijo nezdravo. Veliko ljudi ravna, kakor da bi bil denar pomembnejši od življenja. Moje delo v holistični medicini zahteva od ljudi popolno sodelovanje, vendar mi številni pogosto zagotavljajo, da ne utegnejo nameniti veliko časa lastnemu zdravljenju. Čeprav jim zagotovim, da bodo z zavestnim sodelovanjem zanesljivo ozdraveli in četudi vidijo druge, ki ohranjajo zdravje s holističnimi metodami preventivnega, blagega zdravljenja, preprosto ne sodelujejo. Zakaj? Ker so »prezaposleni« ali pa »res nimajo časa«. Preveč ga porabijo v naprezanju za več denarja, slave ali udobja itn. Vso udobje tega sveta, direktorski stolček v veliki družbi ali kakršen koli drug materialni dosežek izgubi pomen, ko upade vitalnost in nastopi bolezen.

Naj gre za kakršen koli zdravstveni sistem, glavna skrb je vedno samo ena, najti pot, ki spodbuja življenje, preventivne ukrepe, ki varujejo zdravje, v bolezni pa učinkovita zdravila brez stranskih učinkov in druge vrste pomoči. Nad nobenim načinom zdravljenja se ne gre slepo navduševati in nobenega ne gre popolnoma zavračati. Učinkovite metode različnih načinov zdravljenja se lahko medseboj dopolnjujejo. Sodobna medicina se usmerja predvsem na bolezen, ne ukvarja se z zdravjem. Medicinske raziskave iščejo zdravila za bolezni, manj pa jih zanimajo metode ohranjanja trdnega zdravja in preprečevanja bolezni. Zdravo življenje in preventivni ukrepi ne sodijo v zdravstveno izobraževanje. Ajurveda je osredotočena na ohranjanje zdravja in zdravega življenjskega sloga. Druga slaba stran sodobne zahodne medicine je, da vse ljudi obravnava enako. Ne upošteva razlik med posamezniki in njihovo konstitucijo. Tako kot se razlikujemo po videzu in osebnostnih potezah, se tudi različno odzivamo na zdravljenje. Ajurveda vse te razlike upošteva.

Ajurveda obravnava telo drugače kot sodobna medicina. Ne ločuje med telesom in umom, saj telo zanjo ni stroj, ki ga je mogoče proučevati po delih. Telo zajema tudi um, ki označuje fizični, uničljivi jaz. Medtem, ko je duša neuničljiva, nesnovna oblika energije, je um šesto čutilo. Telo, um in duša sestavljajo živo bitje. Duša je resnična bit posameznika in počelo zavesti. Telo in um sestavljata telesni del bitja in ne moreta biti brez duše, ki je povezana z univerzalno dušo ali kozmično energijo. Po ajurvedi telo (oseba) ni neodvisna enota. Biološka, duševna, duhovna in kozmična dejavnost so medsebojno povezane in soodvisne.