Razmišljaj minimalistično – razmišljaj z možgani

V pradavnini smo baje kot “primitivna” ljudstva živeli na širnih prostranstvih tega planeta, nabirali hrano, uplenili kakšno “divjo” žival in se tu in tam stepli med sabo.Danes smo “civilizirani”, gnetemo se v mestih, hodimo v šole in službe. Za težko prislužen denar živimo v hišah in stanovanjih, prevažamo se v avtomobilih, morda si privoščimo še vikend, partnerja, otroke, mačko in psa. Hrano kupujemo v trgovinah, če že kaj naberemo ali pridelamo sami, sta to zgolj hobi in šport.
 
Trepetamo pred vsem “živim in neživim”. “Ogroža” nas praktično vse, “vojna divja” povsod. Orožja in “obrambnih sredstev” imamo toliko, da lahko iztrebimo ali razstrelimo sebe, naš planet in še kakšnega za povrh. Samo, da smo “varni pred sovražnikom”.
 
Smo pa zato vedno bolj “povezani med seboj”. Časopisi, radio, televizija in internet nenehno skrbijo, da smo ravno prav prestrašeni in uspavani, da lahko ubogljivo sledimo in nam nobena še tako (ne)pomembna neumnost ne uide.
 
Seveda smo ob vsem tem postali silno utrujeni, zato si zaslužimo “poštene počitnice”. Teden ali dva “all inclusive” v mondenem letovišču, na luksuzni barki, ali pa čisto “običajne” v šotoru ali hiški nekje ob reki, jezeru ali morju. 
 
Zadnje čase so v modi tudi tako imenovane “duhovne” počitnice, tabori in delavnice za vse tiste, ki iščemo “nekaj več”, zdravje, osebno rast, razsvetljenje ali pa zgolj orgazem brez meja. Prav tako na vedno bolj prestižnih lokacijah, kar očitno kaže, da gre največkrat za eno in isto: beg pred problemi, stran od sebe, stran od zavedanja, stran od resničnega življenja. Podobno kot pri marsičem drugem, gre resnici na ljubo le za neko novo “sranje in idiotizem brez primere”. Na koncu od vsega skupaj ostanejo le fotografije in spomini ter zanimive in privlačne zgodbice za tiste, ki še niso bili “tam”.
 
Morda bi bilo koristneje, če bi si takoj iztaknili oči, izpulili jezik in odrezali ušesa ali pa si presodili kar sami z vrvjo okrog vratu. Ko se namreč čez čas izkaže, da nekaj ni rešitev, da ne deluje ali zadeva ni več “in”, se kakor “horde norcev” obrnemo v drugo smer, kamor nas znova vabijo z novimi tehnikami, z novimi prijemi in z novimi smejočimi obrazi tisti, ki se jim zdi pomembno zapletati stvari, poleg neskončne množice tistih, ki so tu bili in tistih, ki še čakajo na svojo “veliko priložnost”.
 
Iskrena duhovnost, vsakršno resno zdravljenje, širjenje zavedanja in odkrivanje resnice je gotovo lahko način življenja in služenja svetu. Nikakor pa to ne more biti posel oziroma sredstvo za preživljanje v tem svetu, sicer hitro postane povsem običajno služenje denarja in samo sebi namen.
 
Seveda ne trdim, da mora biti kar vse zastonj, saj tisti, ki nima niti zase, tudi drugim nima kaj dati. Če pa nas premami “poslovna žilica” ali želja po “uspehu”, se lahko kaj hitro znajdemo na drugi strani in še preden nekaj “osvojimo” ali zares preizkusimo v življenju, to začnemo prodajati naprej. Morda si pridobimo celo cerifikat ali dobro zvenečo licenco, če ne pa izumimo svojo lastno in ji dodamo (C), (R) ali (TM), da izgleda vse skupaj bolj privlačno in verodostojno. 
 
Sreča in življenjsko poslanstvo sta nedvomno tesno povezana. Tukajšnje življenje je kratko. Če smo ga vložili v posel, v banko ali v nepremičnine, smo ga vložili v nič. Šele, ko bomo kot posamezniki in družba v celoti dojeli, da je spoznavanja sebe skozi resnično pomoč in služenje drugim edini smisel in cilj tega življenja, bo vsakršna takšna dejavnost, ne glede, kako jo imenujemo, postala odveč. Najti sebe in svojo izpolnitev brez obvladovanja lastne sebičnosti je nemogoče, takšno življenje pa vrženo proč.
 
A ljudje smo večinoma samovšečna in lena bitja. Od vsega najbolj cenimo udobje in da je za vse poskrbljeno. Morda celo raje nekomu plačamo, kot da sami kaj postorimo, se pustimo voditi, pa četudi za nos. Hkrati smo večino življenja z nečem zasvojeni, ves čas za nečem stremimo, nekaj hočemo, nekaj iščemo, za povrh pa s tem še posiljujemo druge, čeprav na koncu od vsega tega nikomur ne ostane prav nič. No, pravijo da je vsaka stvar za nekaj dobra in najbrž bo že držalo.
 
Igra “na srečo” pa teče: politika, religija, ekonomija,… ljubezen, zdravje, denar.
 
Boštjan 🙂

OGLAS