Če bi vas kdo vprašal “kdo ste v resnici”, bi verjetno povedali svoje ime, priimek, od kod prihajate, kaj ste po poklicu, koliko otrok ali izkušenj imate, toda na vprašanje »Kdo sem v resnici?« si ne boste povsem odgovorili. Zakaj? Opisovanje samega sebe je lahko najtežja stvar, še posebej če se ne poznate. In večina ljudi ne pozna svoje narave; ne pozna svojega telesa (ali veste, kje leži vranica?), ne pozna svojega uma (ali lahko vdihnite in izdihnite 108 krat, ne da bi se vam v misli prikradla kakršna koli misel?) in duha (kdaj ste se nazadnje dobro počutili sami v sebi?).
VRNITEV K SVOJI NARAVI
Da bi zares spoznali samega sebe, se moramo vrniti vase in se začeti znova spoznavati, tako kot dojenček, ki si z nepopačenim umom ogleduje svoje roke in noge. Da bi se spoznali, moramo znova stopiti na naravno pot; pot igrivosti, preprostosti, enostavnosti in dobrote.
Ko smo ljudje postali domišljavi in svoje mesto postavili pred naravo, smo se oddaljili ne samo od nje, s tem smo se oddaljili tudi od svoje lastne narave. S tem, ko smo se odtujili od narave in preprostosti in smo začeli graditi umeten konceptualen svet, so se pojavile slabosti človeštva. Začele so se pojavljati bolezni, zasvojenosti in razne frustracije (služba, naravne katastrofe, slaba presoja in napačne odločitve). Na ta način smo si ljudje bistveno zakomplicirali življenje. Ta proces se dogaja že več kot 5000 let, ko se je v človeškem življenju pojavila tekmovalnost in rivalstvo. Življenje je samo po sebi zelo preprosto. Drevo za svoje življenje potrebuje samo zemljo, sonce, veter in vodo. Le človek si je izmislil namišljene igrice, ki mu komplicirajo življenje. Tudi v duhovnosti. Duhovno življenje ni to, da si slikamo avre, regresiramo v prejšnja življenja in se vrtimo v krogu karme in reinkarnacije, temveč je spoznavanje samega sebe in samouresničenje. Taoisti o reinkarnaciji pravijo »Če ste dobili komplet, ga takšnega tudi vrnite!«. Če smo na ta svet prinesli komplet (telo, um in duha), je naša življenjska naloga, da ta komplet spoznamo, ga pravilno negujemo, razvijemo, oplemenitimo in ovekovečimo. Delo na takšnem življenjskem cilju, naše poslanstvo osmisli, hkrati pa nam podari zdravje, srečo, spontanost in razne sposobnosti.
Ljudje se moramo prebuditi iz te kompliciranosti, ki smo si jo ustvarili in si upati živeti preprosto in resnično naravno življenje. Nič ne more biti bolj vredno, kot ohranjanje svoje lastne narave in energije.
IZGUBLJENE DUŠE
Današnji sistem (od Grkov dalje) v nas prebuja analitično in materialistično usmerjeni um, kar nas je kar precej oddaljil od lastne narave. Primer za to je znanost, ki se je razdrobila v milijon specifikacij. V svoji analizi »enega drevesa« je izgubila vpogled na cel gozd. Zaradi izgube stika z lastno in zunanjo naravo danes po svetu najdemo čudne bolezni, zasvojenosti, osamljenost … Ljudje, ki težko prebijajo čas s samim seboj, zmeraj najdejo kakšno delo, zaposlitev, tuhtanje ali razglabljanje (križanke, glasba, TV, droge, pogovor). Ker je njihovo telo zapackano (negativne misli, čustva, bolezni), se v njem ne počutijo dobro in iz njega bežijo. Ti ljudje se zlahka počutijo osamljene. Lahko bi jih celo imenovali brezdomci, saj nimajo toplega doma – samega sebe. Morda sedaj bolje razumete, zakaj je takšnim ljudem težje opisati samega sebe.
RESNICA JE NEOPISLJIVA
Toda tudi zelo duhovni ljudje imajo problem, ko bi morali opisati samega sebe. Resnica je namreč neopisljiva. Nekatere stvari se enostavno ne morejo povedati, to pa zato, ker ne živimo samo v besedni dimenziji. Čeprav jih lahko opišemo, svoje resnične narave ne moremo zajeti v ta opis. Tako, kot ne moremo 100% opisati kako se čuti ljubezen (čeprav jo lahko opišemo v jeziku umetnih konceptualnih dejstev – ima rdeča lica, ves je vzhičen, ne vidi dva metra pred seboj), toda resničnega stanja ljubezni se ne da opisati. Lahko jo samo občutimo.
VRATA DO VSEH ČUDES
Učinek našega samokultiviranja kaže, kdo smo v resnici. Če si ne omogočimo, da se popravimo ali izboljšamo, bomo ostali na tem nivoju. Na primer, pri vadbi Tai Chi Chi kunga, se lahko forme naučimo v treh ali štirih mesecih. Toda, resnična zdravilna in duhovna vrednost ni samo v zunanjem gibanju, temveč v notranjem pretoku energije, ki nastane zaradi umiritve uma, pravilnega dihanja, notranje strukture, igrivega otroškega duha in ravnovesja med telesno, umsko in duhovno komponento. Samokultiviranje je rezultat več let vsakodnevnega izvajanja. Toda samokultiviranje ne pomeni, da si moramo vzeti čas za to, temveč to pomeni, da živimo s tem! Recimo, ko enkrat obvladamo Tai chi, obvladamo tudi svoje dihanje, gibanje, sedenje, spanje, prehrano in čustva. Namen je najti ravnovesje pri vsem kar počnemo in da opazimo naravno stanje znotraj sebe.
Namen je da dosežemo stanje »Wu Wei«, stanje, v katerem se vse zgodi, čeprav nismo ničesar izsilili. To denimo pomeni, da smo zdravi, srečni in imamo vse kar potrebujemo! Ko enkrat dosežemo to naravno preprostost, se nam lahko začno odpirati »Vrata do vseh čudes«. Ko dosežemo ta nivo so nadnaravne sposobnosti, kot so hoja po vodi, nevidnost, letenje, nesmrtnost le stranski produkt spoznavanja samega sebe.
Samokultiviranje je eden od načinov, da si poglobimo svojo sposobnost vrednotenja. Najvišja vrednota je cenjenje naravne preprostosti in enostavnosti. Če še niste razvili sposobnost globokega vrednotenja, potem vaše življenje drvi navzdol skozi napačno dolino, in vse stvari izgubljajo svoj pravi pomen, vključno z vašim življenjem. Izgubiti smisel in pomen svojega lastnega življenja je nevarno. To lahko povzroči veliko razbrzdanosti ali celo smrt.
RAZSVETLJENJE – PREBOJ TEME
Na poti naravnega življenja je delo zelo pomembno. Preden dosežemo razsvetljenje moramo uporabiti vso svojo energijo, da bi prebili temo. To je prizadevanje razsvetljenja. Ker še niste razsvetljeni, živite v temi. Začetniki pogosti mislijo, da so razsvetljeni, toda učenja vseh velikih mojstrov in duhovnih knjig ponavadi popolnoma presegajo posameznika, ki trdi, da jih razume. To je podobno, kot da bi okle starodavnega slona, ki so zelo redki, dragoceni in lepi, vtaknili v pasja usta. Pes je še vedno pes. Preberete lahko vsa velika dela starodavnih mojstrov, toda brez razsvetljenosti ste še vedno isti. V duhovni kultivaciji ni dovolj biti samo razsvetljen. Poleg tega je potrebno imeti še energijo. Veliko ljudi intelektualno razume na primer, da je pametno se zjutraj razgibati, uživati preprosto hrano in zmerno delati, toda v svojem življenju dejansko tega ne izvajajo. Čeprav razumejo, jim samo razumevanje nič kaj prida ne koristi. To je tako, kot da gledajo hrano skozi okno restavracije. Vidijo jo, vonjajo jo, toda od nje nimajo nobene koristi. Kultiviranje energije in doseganje razsvetljenja je ena in ista stvar. Ko stvari izvajamo, jih spoznavamo in se samokultiviramo. Ta proces je skoraj nedeljiv. Iz čisto praktičnega vidika pomeni samokultiviranje čas, disciplino in energijo, ki jo vložimo v razvoj lastnih sposobnosti, zdravja, modrosti, neokrnjenosti, pravičnosti, učinkovitosti in razsvetljenosti.
DIAMANT V SRCU
Enako kot je pomembno razsvetljenje pri duhovnem kultiviranju, je pomembno zbiranje chi ali življenjske energije. Pomislili boste, da že imate chi, kar je seveda res, toda tudi strupena rastlina ima chi. Vsako življenje ima chi, toda različni ljudje zbirajo različno energijo. Toda, kar je vredno zbirati in prečistiti je naša osebna energija, da bi pridobili subtilni chi, ki je najbolj prefinjena in najvišja energija od vseh. Že če imamo samo malo tako kakovostne energije, bo naša celotna osebnost drugačna. Imeti božanski chi, je podobno osebi, ki nosi diamant v srcu, toda oblečen je v preprosta oblačila.
Praktično najvišji chi lahko pridobite preko pravilnega kultiviranja in neprestanega prakticiranja vrlin; kar zagotovo spremeni bistvo posameznika. Ko posameznik poveča svojo senzitivnost do naravnega pretoka energije, se njegovi miselni vzorci in notranja pozornost pričnejo usklajevati z resnico in razsvetljenje je naravna posledica. Preko prakticiranja vrlin in pravilnega kultiviranja zagotovo pridobite najvišji chi.
Naravna pot je tako preprosta. Delajte na svojem razsvetljenju, v namenu, da bi osvetlili svojo temo. To ne pomeni, da ima razsvetljenje samo tako veliko ceno; vrednost leži v odstranjevanju vaše teme. Bolj kot boste postajali svetli, bolj boste postajali razsvetljeni. Zato je bolje kot v smeri »duhovnega angažiranja« delovati v smeri očiščenja, prečiščenja in kultiviranja vašega bitja. Medtem ko se osredotočite na odstranjevanje svoje teme, se vam naravno odpro duhovne oči.
Avtorja: Dušan Donko in Bernarda Pavič
