Taoistični zapisi o Tau govorijo takole:

Preden sta obstajala Nebo in Zemlja, je obstajalo nekaj nejasnega.
To je bilo tiho, samostoječe, nespremenljivo in vedno obračajoče in bilo je vredno, da postane mater vsem stvarem.

Ne poznam njenega imena, zato jo imenujem “TAO”. Če sem jo prisiljen nekako imenovati, jo bom klical “Veliko”.
Če sem ga prisiljen omejiti, ga imenujem “praznost in polnost”. Polnost je omejitev neomejenega. Praznost pa neomejenost omejenega.

Tao je izvor obeh, toda ni niti poln niti prazen. Tao ustvarja popoln začetek in propadanje, toda obenem ni niti ponoven začetek niti propadanje. Ustvarja bitje in ne-bitje, toda ni niti bitje niti ne-bitje. Tao sestavlja in uničuje, toda ni ne celota ne praznina.

Takole o Tau pravi Lao Tzu, okoli 500 pr.n.št.

Tao je zavest, ki povzroča, da trava raste, da se planeti vrtijo, da zvezde svetijo… Čeprav ga ne moremo videti, ne slišati, pa lahko Tao postanemo, če se potopimo dovolj globoko svojo zavest, prav do točke veličastne notranje tišine.

Ko ni misli in besed, je Tao razumljiv. Harmonija Neba se preseli v nas. Izžarevamo življenje. Počivamo v Tau. Izgledamo kot novorojenček.
O, kako smo srečni! Niti ne poznamo vzroka za to stanje.

Tao je normalno stanje in pomeni, da so stvari v ravnovesju.

Najpogostejša grafična predstavitev Tao kozmologije je simbol JIN IN JANGA (tai chi tu), ki predstavlja ravnotežje in harmonijo.

jang = svetlo, toplo, Sonce, Nebo, jin = temno, hladno, Luna, Zemlja,
ogenj, pozitivno, lahko, voda, negativno, težko,
moški princip, visoko, aktivnost, ženski princip, nizko, mirovanje,
grobo, hitro, desno, zgoraj, spredaj … nežno, počasi, levo, spodaj, zadaj …

Tao ni ne religija niti filozofija. Je enostavno nespremenljiva in nedeljiva realnost, pot ljudi, narave in univerzuma.
Starodavni taoisti (Fu Shi v času okoli 6000 p.n.š., Lao Zi 500 p.n.š, Chuang Zi 200 p.n.š.) so govorili, da je Tao tako starodaven in v osnovi različen od vseh stvari, da nima imena in ga je nemogoče opisati z navadnim jezikom.

Tao je kot reka, ki teče skozi vsako stvar, bitje, naravo in univerzum. Ko umirimo svoj um in ko smo dovolj prečiščeni, da prepoznamo ta tok, lahko sledimo naravnim zakonom in najdemo srečo.

Beseda Tao izhaja iz kitajščine in pomeni “pot”. To pot si lahko predstavljamo kot naravni red in način ponovne vrnitve v izvor in ravnovesje vseh stvari. Zlata srednja pot, to je pot Taa. Tao je tudi pot naravne, univerzalne duhovne vzgoje, ki nam pomaga doseči duhovno neodvisnost. Duhovno smo samoodgovorni.

Nihče ne more namesto nas doseči končnega cilja, nihče namesto nas ne more opraviti popolne duhovne evolucije in svobode. Tao zato uči, kako uporabiti lasten um, telo in duha, da bi se naučili več o svetu, več o naših duhovnih poteh in o nas samih.