V “višjih” stanjih zavesti, in pod tem se razume peto, šesto in sedmo stanje, so vsebovana tudi “nižja” stanja zavesti, to pomeni,, prvo, drugo in tretje stanje zavesti. Povedno drugače, na primer, človek v šestem stanju zavesti še naprej spi, sanja in je buden. On torej ni zapustil teh stanj zavesti, ker so “nižja”! Spanje, sanjanje in budnost so nerazdružljiv del našega življenja in jih je nepravično imenovati nižja stanja.
Če rastemo v peto, šesto ali sedmo stanje zavesti, to pomeni, da smo ustvarili ravnotežje prvega, drugega in tretjega. Glede na delovanje čaker smo videli, katere značilnosti odgovarjajo temu ravnotežju. Na ta način smo dobili jasne pokazatelje, kje pravzaprav smo na lestvici duhovnega razvoja.
Obstajajo pari, kjer čakri odgovarjata druga drugi. Inteligenca in energija, ki jo ti pari prepuščajo, sta zelo podobni. Prav tako obstajajo tudi pari stanj zavesti. Prvo stanje je na določen način podobno sedmemu, drugo šestemu in tretje petemu. V središču vsega tega se nahaja četrta čakra in četrto stanje zavesti, ki kot lepilo povezuje tisto “nižje” s tistim “višje”.
Ko, na primer, ustvarimo ravnotežje prve čakre, smo s tem deloma prebudili sedmo čakro. To pomeni, da bo imel človek z uravnoteženo prvo čakro, včasih izkušnje sedmega stanja zavesti!
Ali pa, če ustvarimo ravnotežje druge čakre, smo vsaj malce aktivirali šesto čakro in včasih se bodo pojavile izkušnje, ki pripadajo šestemu stanju zavesti.
To pomeni, da imamo nekatere izkušnje “višjih” stanj zavesti lahko že sedaj, preden smo ustvarili popolno ravnotežje vseh čaker. Toda gre za začasne izkušnje – za prebliske “razsvetljenja”.
Ti prebliski so kot svetilnik v temi. Vodijo nas in nam kažejo pot. Toda pomembno je, da razumemo njihovo naravo, ker nas lahko drugače zapeljejo. Ob pravilnem razumevanju, so prebliski višjih stanj zavesti velika nagrada za trud, energijo in čas, ki smo ga vložili v delo na sebi.
Odgovor na vprašanje o jasni meji med stanji zavesti je delno negativen. Zelo težko je določiti trenutek, kdaj je človek, na primer, prešel v peto stanje zavesti, ker on že mnogo prej doživlja daljša in krajša obdobja, med katerimi njegovo doživljanje sveta odgovarja kozmični zavesti.
Vseeno pa obstaja trenutek, ko se je določeno stanje zavesti popolnoma utrdilo. To pomeni, da sedaj ne govorimo več o obdobjih, med katerimi je prisotna določena izkušnja, temveč o stabilnem stanju zavesti, ki traja 24 ur na dan. Vendar ta trenutek običajno ni spektakularen. Človek, ki trdi, da je “prav danes doživel razsvetljenje”, govori verjetno o neki posebni izkušnji, ki jo je doživel, nikakor pa ne o stabilnem prehodu iz enega v drugo stanje zavesti. Ta prehod je počasen, naraven in skoraj povsem neopazen.
Enako velja tudi za prebujanje čaker.
Z ustvarjanjem ravnotežja v eni čakri, ustvarjamo ravnotežje v njenem paru. Četrta čakra seveda zavzema posebno mesto: z ustvarjanjem ravnotežja v njej, ustvarjamo ravnotežje v vseh čakrah hkrati.
