Regresija je popotovanje v preteklost, pri čemer se lahko vrnemo v dogodke iz tega življenja, kar vključuje tudi zgodnje spomine iz otroštva oz. bivanja v maternici, ali pa nas zanese dlje v preteklost, ko dejansko podoživimo svoje življenje v drugem času in kraju.
Pri tem lahko dogajanje spremljamo kot 3. oseba in zgleda, kot bi gledali film, smo dejansko vpleteni, torej dogodke dojemamo, kot da se nam ponovno dogajajo, dogajanje bolj čutimo in samo odkrivamo neke povezave, čustva, situacije ali preprosto zaznavamo stvari preko drugih čutil (prebliski, glas ipd.). Vsak od načinov je edinstven, prav vsak pa nam lahko prinese odgovore, ki si jih želimo.
Znanstveni izvor regresije
Zgodovina regresije kot jo poznamo danes sega v 19. stoletje, ko so se začeli izvajati različni poskusi s hipnozo. Včasih se je med poskusi pripetilo, da se je oseba začela vesti čisto drugače, kot bi prevzela identiteto druge osebe. Znanost je najpogosteje to označila kot »hipnotične halucinacije«, nekateri pa so fenomen začeli razvijati in ugotavljati, da se je oseba med hipnozo dejansko vrnila v svoja pretekla življenja. Sčasoma so odkrili, da je regresija mogoča tudi brez hipnoze.
Sama regresije v hipnozi še nisem doživela, vsa moja popotovanja so se izvajala pri polni zavesti.
Zakaj potovati v preteklost?
Pregled preteklih življenj, ozaveščanje težav in pozitivnih dogodkov ima izredno močne vplive na naše življenje tukaj in zdaj. Potovanje v čas, iz katerega izvirajo pozitivni spomini, nam omogoči, da obudimo staro znanje, sposobnosti in talente, lahko pa sprostimo stare travme in občutke, ki nas težijo sedaj. V tem primeru dokončno rešimo in se osvobodimo omejitev, si povrnemo energijo in ozavestimo lekcijo.
Posebej zanimivo je tudi spremljati povezave med osebami, ki so nam blizu v tem življenju, saj nam regresija omogoči, da razumemo sedanji odnos; od kod izvira privlačnost, napetost, pozitivna ali negativna čustva, ki jih zgolj iz perspektive tega življenja ni mogoče pojasniti.
Primer: s prijateljem, ki si sedaj veliko pomagava tudi pri delu na sebi, sva bila povezana skozi več življenj. Še v času Atlantide sva bila partnerja, srečevala pa sva se tudi kasneje in na primer delala skupaj kot šamana. Tako tudi v tem življenju ostaja močna povezava med nama, podpora in vzajemna pomoč pri osebni rasti in izpolnjevanju življenjskega namena.
Zelo močna je tudi privlačnost med dušama, ki imata nerešeno karmo ali ju zavezujejo obljube oz. dogovori, ki sta jih sklenili v prejšnjih življenjih. Intenziteto čustev lahko zmotno enačimo z zahodnjaškim idealom ljubezni in strasti, ki pa se lahko ohladi, ko je karma razrešena. Prvotna čustva je mogoče kasneje obuditi, če si še želimo skupne prihodnosti.
Primer: s sedanjim partnerjem sva bila prav tako povezana skozi več življenj kot partnerja in družinsko (bila sva brat in sestra). Vezala naju je močna karmična vez, ki naju je silila v to, da razrešiva predhodne težave in negativna čustva, se tega osvobodiva in sva tako najin odnos sposobna postaviti na temeljih brezpogojne ljubezni, brez nepotrebnih vezi in odvisnosti.
Zanimivo je tudi, zakaj nas nekateri kraji ali deli sveta tako privlačijo in se počutimo domače, tudi ko jih obiščemo prvič. Eden od možnih razlogov je, da smo dejansko že živeli na taki lokaciji, morda pa nas na tak prostor celo še nekaj veže in je potrebno to vez ozavestiti in sprostiti.
Primer: kar nekaj časa so me neizmerno privlačili Indijanci, njihova kultura, glasba, navade. Čutila sem neizmerno hrepenenje, če sem se srečala s čimer koli, kar je bilo povezanega z njimi. Sčasoma sem odkrila, da je bil velik del mene še vedno tam, dokler pa tega nisem ozavestila, sem bila prazna, brez energije, dejansko sem se počutila kot da me polovica manjka.
Posebne dogodivščine so tudi, ko se srečamo z življenji na drugih planetih, kjer ne veljajo zakoni, ki smo jih vajeni na Zemlji. Komunikacija, učenje, življenje tako poteka na čisto drugačen način, z doživetjem tega pa si širimo perspektivo, manjšamo omejitve in spoznavamo, da je povsem realno marsikaj, kar bi sicer označili za znanstveno fantastiko. Enako velja za bitja in druge oblike življenja, o katerih smo brali v pravljicah ali pa zanje celo sploh še nismo slišali.
Primer: zanimiva se mi zdi izkušnja, ko sem doživela življenje, v katerem sem bila duh. Zaznavanje je bilo čisto drugačno, bila sem ravnodušna, pretočna, prepuščena, mehka in se nisem čustveno vpletala, kar mi je predstavljalo težavo v tem življenju. Ta občutek ravnodušnosti sem prenesla nato v to življenje, kar mi koristi pri delu na sebi in drugih.
Dokazi o regresiji
Prvi dokaz za obstoj je to, da o njej sploh govorimo in jo lahko podoživimo. Kljub temu pa obstajajo številno skeptiki, ki namigujejo, da regresija ni nič drugega kot spomini, ki smo jih ponotranjili in vzeli za svoje (t. i. kriptomnezija). Primer tega je, da smo nekoč brali o nekom, gledali film ali slišali nekoga govoriti, podzavest pa je informacijo vzela za svojo in si naslikala to življenje. Raziskovalci so dejansko preverjali verjetnost tega, ampak na ta način niso mogli razložiti vseh izkušenj.
Poleg tega obstajajo primeri osebnosti v preteklih življenjih, ki jih je bilo mogoče potrditi z zgodovinskimi zapisi. Večinoma osebnosti, ki jih doživljamo v regresiji, v tistem času niso bile znane in o njih težko najdemo kakšna zgodovinska dejstva, vendar obstajajo primeri, ki jih je bilo mogoče na ta način potrditi (znan primer Jane Evans).
Zanimivi so tudi primeri, kjer dve osebi ločeno in ne da bi imeli kontakt, vodimo v regresijo, da bi preverili njuno povezavo in doživita isto življenje, iste situacije, vsaka iz svoje perspektive.
Seveda pa je odločitev posameznika ali v to verjame ali ne in če čuti, da bi se želel podati na popotovanje v svojo preteklost.
Učinki regresij
Vplivi regresij na življenje so zelo različni in močno povezani s kakšnim namenom se je oseba odločila za popotovanje v preteklost. Prav tako je učinek vezan na zaupanje osebe v terapevta in sebe, odprtosti in pripravljenosti za nadaljnje delo na sebi. Brez izjeme pa učinki so, kar je najbolj vidno v odnosu do drugih. Predvsem pri razreševanju težavnih odnosov v tem življenju nam regresija in podoživljanje situacij, ko so negativna čustva nastala, omogočijo razumevanje in sprostitev teh čustev.
Nismo več ujeti v zamere, jezo, obsojanje, krivdo ipd. ampak dobimo širšo perspektivo, dosežemo spravo in mirnost do sebe ter ostalih vpletenih.
Prav tako lahko na ta način zelo hitro in enostavno obudimo sposobnosti in znanja ter prizemljimo lastnosti, ki smo jih imeli v preteklih življenjih in nam koristijo tudi danes na vseh področjih našega življenja (zdravje, odnosi, delo, samopodoba ipd.).
Regresija nam pomaga razumeti, od kod izvirajo določene osebnostne predispozicije in nagnjenja. Zakaj nas je strah višine, zakaj se počutimo tako domače v vodi, zakaj določene situacije vežemo nase, čemu se nam ponavljajo nekateri vzorci, zakaj se vedno znova zapletamo z osebami, ki imajo podobne lastnosti, kaj nas ovira pri napredovanju v službi…
Zame je regresija sestavni del odkrivanja sebe, svoji potencialov in sposobnosti ter obenem orodje, ki mi pomaga razumeti življenje, ki ga živim sedaj, se rešiti omejitev in svobodno zaživeti. Obenem pa je odkrivanje preteklih življenj zelo zabavno in vedno polno norih dogodivščin, ki so edinstvena kombinacija pustolovščine, zabave, drame in komedije ter vse sinergije in nasprotujočih si čustev, ki so sestavni del naših življenj.
Avtor: Nina Dolinšek, društvo Pesem duše
Viri:
Sigdell, Erik jan (2011): Regresija v prejšnja življenja: praktični vodnik. ARA založba, Ljubljana.
Goldberg, Bruce (2005): Odkrivanje preteklih in prihodnjih življenj. ARA založba, Ljubljana.
