Rumi – Perzijski pesnik in sufi

Kazalo

Rumi, Jalal ad-Din (Jelaluddin ali Jellaludin) Muhammad Din ar- (1207-1273)

Perzijski pesnik in sufi, osnovatelj plesočih dervišev

Rojen na vzhodnem delu antičnega perzijskega cesarstva blizu kraja Balkh na področju današnjega Afganistana. V družini so bili trije otroci. Zgodaj je nanj vplival islamski misticizem, t.j. sufizem. Njegov oče je bil moder sufi. Ko mu je bilo pet let, je Rumijeva družina pred Mongoli prebegnila v Bagdad, pri osmih letih pa v Perzijo na področje današnje zahodne Turčije. Ko je bil star 19 let, se je prvič poročil in naselili so se v Konyi. Leto po očetovi smrti, l. 1232 je postal učenec sufijskega mojstra, ki se je sam učil pri Rumijevem očetu.

Sprva je bil Rumi nadarjen teolog in bister učenjak. Ko je začel poučevati, je postal priljubljen sufijski učitelj. Dvakrat se je poročil in imel štiri otroke. Leta 1244 je Rumi postal duhovni učenec derviša Shams ad-Din-a (ali Shamsuddin-a). Rumi je takrat »umrl« za vse razen za Večno, začel je pisati pesmi.

Rad je igral na piščal, pogosto so ga videli vrteti se v ekstatičnem plesu in spontano »izlivajoč« pesmi. Ker so bili številni Rumijevi učenci razočarani, ker je Rumi preživljal veliko časa s Shamsuddinom, je Shamsuddin, ki je bil sicer močan in skrivnosten sufi, po treh letih brez razlage izginil. Rumi ga je celi dve leti iskal, dokler se ni vdal in se vrnil v Konyo. Shamsuddinu je posvetil več kot 45.000 verzov.

Do konca življenja je pisal, poučeval in razširjal sufizem ter ekstatično plesal v značilnem vrtenju. Po Rumijevi smrti (umrl je v Konyi) so njegovi privrženci organizirali red Mevlevov (Mawlawi), znanih na zahodu kot plesoči derviši.

»Jalal« pomeni veličanstvo, »din« pa religijo, torej njegovo ime Jalal ad-Din pomeni veličanstvo religije. Njegove pesmi so mistične in pisane v univerzalnem jeziku človeške duše. Prevedene so v mnoge jezike, pred kratkim nekaj tudi v slovenščino. V njih nešteti umetniki in iskalci resnice najdejo navdih in smisel. Njegovemu glavnemu delu sedmih knjig s skupnim naslovom Mathnavi pravijo tudi perzijski koran. Plesoči (ali vrteči se) derviši reda Mevlevov, ki imajo center v Konyi, so znani po celem svetu.

CITATI:

»Zvezde so naredile krog in na sredini mi plešemo.«

»Vsak atom se zmeden obrača.«

»Ne bodi kaplja, bodi ocean. Če hočeš biti ocean, moraš kapljo uničiti.«

»Čeprav je življenje v bližini Kralja bolj nevarno, se ljudje močnemu hrepenenju ne morejo upreti.«

»Ljubezen je jezik, ki ga ne moreš izgovoriti ali slišati.«

»Svojo telesno podobo klešeš v vse stvari kot znak, da si pozabil, od kod zares si.«

»Krojač Čas ni nikomur sešil obleke, ne da bi jo kasneje tudi raztrgal.«

»In ko boš enkrat poznal sebe, o, rešetalec dvojnosti, ovrzi vse oznake ter poišči Njega, ki ne pozna nobenih oznak.«

»Pamet je mnenje, začudenje je uvid.«

»Norost je pretrgala vse spone, zdaj bom nasvete jemal samo še od ponorelih.«

»Ko pride On, od mene ne ostane niti las. Senca ljubi sonce, toda ko pride sonce, senca izgine.«

»Telo je drobna hiška, v kateri je zaprta duša. Bog hišo uniči, da bi zgradil kraljevo palačo.«

»Iz svojega srca odstrani vse obraze, dokler se ti ne pokaže Obraz brez obraza.«

»Kako je ta, ki ljubi, lahko kdo drug kot ljubljeni?«

» Izguba te zaščiti pred še večjo izgubo.«

»Vzvišena resnica nam podtika sovraštvo in mraz, žalost in bolečino, strah in slabo plat bogastva in telesa; vse da bi vrednost našega notranjega bitja postala vidna.«

»Duša, preveč te skrbi! …Kaj ti mar tistih, ki ne vidijo tvoje lepote in so gluhi za tvoje pesmi?«

»Duša ne pozna druge odrešitve, kot je zaljubljenost.«

»Samo v srcu lahko dosežeš nebesa.«

»Glede na to, da boš tako ali drugače nosil breme, si naloži breme, ki bo vsaj plemenito.«

»Povlekel te je nazaj iz vseh tvojih smeri samo zato, da bi te vrnil v Brezsmrtnost.«

»Smrt strese kletko, ptice v njej pa ne poškoduje.«

»Besede lahko pomagajo pri loščenju ogledala srca, preveč besed pa ogledalo umaže.«

»Mnoge molitve so izguba in uničenje. V svoji milosti jih Bog ne usliši.«

»Kam sploh lahko greš, kjer Njega ni?«

»Preden zrastejo novi listi, žalost najprej iz srca odpihne tiste, ki so se posušili.«

»Njegova večna milost bolečino vselej preobrazi v zdravilo ter izgubo v pridobitev.«

»Če se ne osvobodiš sebe, se z angeli ne moreš spoprijateljiti.«