Nežen in razposajen metulj že tisočletja krasi naše vrtove, leta po naših umetninah in seda na naša telesa v obliki nakita, ki jemlje dih. Kot živi primerki umetnosti metulji prinašajo lahkotnost, navdih in pozitivnost ter nas opominjajo na osupljivo sposobnost vseh stvari za spreminjanje in preobražanje.
Poosebljajo protislovje moči in krhkosti: so lahko in zasopihani z nežnimi, kot papir tankimi krili, in ne jejo trde hrane, temveč živijo zgolj od nektarja iz cvetlic.
Nobeno presenečenje ne bi smelo biti, da metulja v številnih kulturah povezujejo z dušo. Podoben duhu in kratkoživ je na začetku življenja bitje na tleh, gosenica. Da lahko dokonča popolno telesno preobrazbo, se telo gosenice na stopnji bube razgradi v brezoblično maso, potem pa se prerazporedi, sestavi na novo in ponovno rodi kot krilato bitje, ki ga poznamo. V nedavnih raziskavah so ugotovili, da si metulj “zapomni” dražljaje, ki jih je doživel na stopnji gosenice – njegovo bistvo ostane nespremenjeno do konca te temeljite preobrazbe.
Nekatere kulture imajo metulja za simbol večne duše, ki prebiva v vsakem od nas vse življenje in onkraj smrti, druge pa ga povezujejo bolj z nevezanimi duhovi mrtvih.
Kakor koli že, modrost metulja pripoveduje izjemno zanimivo zgodbo o notranjem popotovanju, spremembah, rasti in preobrazbi. Ko naletimo na globoko spremembo v življenju – telesno, čustveno, duhovno ali kakšno drugo -, smo v stiku z duhom metulja.
Preobrazba ni ne lahka ne prijetna. Ne glede na to, kako nujna je ali kako čudovita in poživljajoča se zdi na koncu, je lahko spreminjanje grozljivo. Razgradnja starega in ustvarjanje novega zahteva veliko vere, moči in ranljivosti. Med tem procesom si lahko dovolimo žalovati za tistim, kar mineva, ter prositi za pomoč in varovanje med potovanjem.
V takšnih trenutkih, ko je duša na preizkušnji, lahko prosimo duha metulja, naj nas usmerja in nam pomaga spomniti se, da to veliko prerazporejanje obeta krila na drugi strani.
Povzeto iz knjige Šamanske živali moči >>
