Ni nam treba biti sramežljiv ali herojski. Smo v časih, ko marsikdo od nas izkuša veliko več samote kot sicer. Znate biti sami s seboj? Kako vam gre biti izven socialnega toka dogajanja z ljudmi, ki so sicer del vaše socialne mreže in družine?
Kličejo me ljudje različnih starostnih obdobij. Potožijo mi, da so sami. Da jih je strah naslednjega dne. Ne vedo, kaj jih čaka, a najbolj je moreča samota. Četudi so materialno preskrbljeni, imajo dom in poln hladilnik, nimajo ob sebi osebe, s katero bi se lahko pogovarjali ali stisnili v objem. Zlasti so takšne situacije čustveno in psihično težke ter obremenilne za starejše ljudi in tiste, ki že dolgo živijo sami, a so jih pogosto obiskovali odrasli otroci ali svojci, a to v tehle časih zaenkrat ni možno. Kot da bi padli v brezno. Težko zdržijo brez stika z drugo osebo.
No, o močni samoti ne govorijo zgolj starejši ljudje. Mnogi mladi posamezniki si želijo družbe, a sedaj še ni možno druženje v živo. Menim, da ne moremo enačiti virtualnega komuniciranja preko spletnih platform, spletnih igric in socialnih omrežij z živim, pristnim stikom.
Ko se srečamo iz oči v oči, pride do energetskega pretakanja, podzavestno opazujemo govorico telesa, lahko se dotaknemo eden drugega, lahko se objamemo, gledamo v oči, krilimo z rokami in smejemo. Vse to je v realnem času in prostoru drugače kot, ko se pogovarjamo preko ekranov. No, meni ne zamenja noben facetime, whatsapp, skype ali viber pogovora in druženja v živo. Pogrešam kofetke na soncu, objeme in dotike z meni dragimi ljudmi, potovanja in raziskovanja, pogrešam brezvezne klepete s prijateljicami in reševanje sveta s prijatelji.
Samota je lahko tudi polna vsebin. Odvisno je od tega, kako smo osebnostno naravnani. Če smo nagnjeni k črnogledemu življenjskemu scenariju, bomo v samoti še dodatno trpeli. Počutili se bomo kot žrtev, besni in nemočni na vse okoli sebe. Od tu do negodovanja, spletnih trolov ali pogrezanja v odvisnosti od alkohola in drugih substanc ni daleč. Vsebina takega posameznika je resda boleča, nerealizirana in že v vsakdanjem počutju nesrečna ali agresivna, kar se v samoti lahko še stopnjuje.
Če smo nagnjeni k iskanju rešitev, če vidimo ovire kot izziv, da se aktiviramo in premagamo problem, potem imamo večje možnosti, da v samoti, ki je ob sedanjem stanju pravzaprav prisilna, uzremo veliko možnosti za proaktivno delovanje. Samota nam lahko pri temle duševnem in osebnem ustroju da več časa za kontemplacijo, za pomiritev samim s seboj. Lahko si privoščimo več časa za vse tisto, kar nismo utegnili ob norenju vsakdana prejšnjega življenja. Naročimo si zanimive in poučne knjige domov. Naspimo se na polno. Naučimo se peči pecivo ali kruh, karkoli smo pač želeli, pa ni prišlo na vrsto.
Če si naredimo dneve polne, v resnici ne bomo občutili samote. Se bo kdaj občutek samotnosti pritihotapil, a ne bo dolgo vztrajal, saj bomo um preusmerili v kaj drugega. Ne bomo pretirano dolgo objokovali stanja pasivnosti, v katerega smo kolektivno pahnjeni, ampak bomo šli na sprehod ali v naravo, poslušali ptičke, ki se ženijo in občudovali zvezde, ki se po novem kristalno jasno vidijo.
V branje priporočam knjigo Iskreno o osebni rasti >>
