Atlantida prvič nastopi v Platonovih dialogih Timaeju in Kritiasu, okoli 360 pr. n. št. Platon jo postavi 9.600 let pred svojo dobo v Atlantski ocean, čez “Stebre Herkula” (Gibraltarska ožina). Otok naj bi bil večji od Libije in Male Azije skupaj, z bogatimi viri, geotermalno energijo, orihalkumom (redka kovina, po legendi vredna bolj kot zlato) ter bujno floro in favno.
Atlantida je bila razdeljena na deset kraljestev, vsako je vodil potomec boga Posejdona, ki je ustvaril otok po tem, ko se je zaljubil v ženo Cleito. Atlantidci naj bi gradili čudovite kanale, palače in templje z uporabo napredne tehnologije in svete geometrije.
Atlantida naj bi bila dom veličastnega ljudstva, ki je združevalo modrost in moč v popolnem ravnovesju. Platon jo opisuje kot civilizacijo vizionarjev – mojstrov arhitekture in gradbeništva, ki so ustvarjali veličastna svetišča, palače in pristanišča, bogato okrašena z zlatom, srebrom in slonovino.
Njihova tehnologija je bila stoletja pred časom – razvili so napredne namakalne sisteme, magnetna orodja, svetlobne cevi in zaščitne zidove, ki so se bleščali pod soncem. Znanost, raziskovanje in inovacije so bili osrednji stebri njihove kulture. Atlantidci niso zgolj gradili mest – gradili so resničnost, v kateri so duh, narava in energija sodelovali kot eno.
A ravno ta izjemna moč je nosila v sebi seme propada. Sčasoma je ponos zasenčil modrost, ambicija premagala ravnovesje, in povezava z višjimi zakoni je oslabela. Kjer je nekoč sijala svetloba razumevanja, so začeli prevladovati ego, tekmovalnost in želja po nadvladi. In tako je Atlantida – veličastna, sijoča in mogočna – v eni sami noči izginila pod valovi, kot opomin vsem civilizacijam: brez duhovnega jedra tudi največje znanje vodi v pozabo.
Atlantidci so bili sprva modri in pravični, a so jih greh, pohlep in moč zasvojili. Bogovi so jih zato kaznovali z ogromnim potresom in poplavo, ki je v eni noči potopila njihovo civilizacijo.
Atlantidski prstan – ključ do izgubljene zavesti
Atlantidski prstan naj bi bil odkrit leta 1860 v Egiptu (Dolina kraljev) s strani Marquisa d’Agrain, kasneje pa ga je proučeval radiestezist André de Belizal. Prvi pisni opis izvira iz Rogerja de Lafforesta leta 1972, ki je povezal ta artefakt s civilizacijo Atlantide.
Čeprav se je fizična Atlantida potopila v globine oceanov, njen duh živi naprej. Ohranjen ni v kamnu ali kovini, temveč v simbolih, kodah in svetih geometrijah, ki so se prenašale skozi čas – skrivaj, kot tiha zapuščina pozabljenih mojstrov.
Atlantidski prstan velja za enega najmočnejših talismanov, ki nosi vibracijski podpis starih Atlantidskih znanj. Njegova oblika ni zgolj estetska – je energetska matrica, zasnovana po principih svete geometrije, ki vzpostavlja resonanco med duhom, telesom in vesoljem.
Vsaka črta, vsak trikotnik, vsaka razporeditev na prstanu služi svojemu namenu:
-
Usmerjanje in zaščita energije – prstan ustvarja subtilno vibracijsko polje, ki deluje kot ščit pred negativnostjo.
-
Povezava s spominom duše – odpira kanal do višjega jaza in arhetipskih zapisov preteklih življenj.
-
Krepitev intuicije in notranjega vodenja – prstan ojača tvoj notranji kompas in pomaga pri duhovnih odločitvah.
-
Orodje za manifestacijo – vse, kar misliš, čutiš in izrečeš z jasno namero, prstan okrepi in usmeri v tvojo resničnost.
Pravijo, da prstan izbere svojega nosilca. Pride takrat, ko si pripravljen ponovno nositi odgovornost za svetlobo, ki jo nosiš v sebi. Ko si pripravljen ponovno hoditi po poti modrosti, ki je nekoč pripadala Atlantidi.
Zakaj nositi Atlantidski prstan?
V času, ko svet spet stoji na razpotju – med duhovno zrelostjo in tehnološko zaslepljenostjo – se vrača simbol, ki nas spominja, da resnična moč ni v nadzoru nad drugimi, ampak v obvladovanju sebe.
Atlantidski prstan danes nosijo:
-
Iskalci notranjega miru in zavesti
-
Terapevti, zdravilci in intuitivni voditelji
-
Ljudje, ki čutijo, da je njihova duša že nekoč stopala po atlantidskih tleh
-
Vsi, ki želijo živeti v harmoniji z naravo, z višjo resnico in samim seboj
Prstan ni le nakit – je sporočilo
S prstanom ne nosiš samo simbola. Amapk zato, da se ponovno spomniš, kdo si bil, kaj si nekoč vedel – in da to znanje živiš danes, tukaj, v tem svetu.
Prstan so vrata. Ti si ključ.
Več o prstanu: TUKAJ
