Ni rojstva brez popadkov
Zadnje tedne mi je veliko ljudi potarnalo, da se jim dogajajo čudne stvari ali da se v svoji koži ne počutijo dobro in so me spraševali, kakšne energije so v zraku. Astrologi bi to verjetno znali pojasniti s postavitvijo planetov, ki vem, da ni (bila) najlažja, jaz pa tega znanja nimam, zato lahko napišem samo svoje občutenje.
Sama že nekaj let čutim, da naš planet dviguje zavest in da bo z njim na višjo zavestjo moralo tudi človeštvo. Da smo v obdobju velike transformacije Zemlje, ki traja že nekaj deset let in bo verjetno trajala dlje kot naša trenutna inkarnacija. V tem prerojevanju smo se že premaknili v veliki multidimenzionalni porodni kanal, že smo preživeli prve kozmične popadke, zdaj pa ti postajajo močnejši in pogostejši. Zato tudi mi občutimo intenzivnejše centrifugiranje na vseh nivojih. Zemlja spreminja svojo vibracijo, svoje elektromagnetno polje, prečiščuje vse, kar bi jo med njenim preporodom oviralo (op. samo upamo lahko, da ljudje ne bomo med tem) in se pripravlja na svojo novo vlogo v višjem univerzalnem redu.
Vsaka transformacija je vedno nepredvidljiva, na trenutke kaotična, zahteva soočanje z negotovostjo, opuščanje varnega in potovanje skozi neznano. Zahteva smrt vsega, kar ne podpira več tistega, kar se rojeva. Ista naloga čaka tudi nas. Tudi mi bomo morali postopoma opustiti »stara« pravila, ki smo jih bili navajeni in se naučiti »novih«, ki jih še ni, ali pa jih še ne zmoremo sprejeti. Ta pravila bodo zahtevala opuščanje veliko kolektivnih programov, ki nas pod pretvezo, da nam omogočajo svobodo, v resnici držijo ujete v (bolj ali manj) nevidnih kletkah strahu in manipulacije. Ta pravila bodo zahtevala opuščanje veliko naših lastnih prepričanj, ki so nam morda doslej dajala občutek varnosti, pa se bo kasneje pokazalo, kako zelo so nas v resnici omejevala.
Transformacija bo zahtevala drugačno perspektivo vsega, kar smo doslej mislili, da vemo, drugačen odnos do sebe, do drugih, do družbe, do planeta, do vesolja.
Med temi popadki matere Zemlje bomo v prenesenem pomenu tudi mi sami večkrat umrli in se prerodili v boljšo različico sebe.
“Ko gremo skozi globoko transformacijo, se dvigne vse – tisto, kar se mora prečistiti in tisto, kar nam pri tem lahko pomaga. Dvigne se tako svetloba kot tema.”
In tako kot transformacijo planeta spremljajo nenavadni naravni pojavi, nepredvidene vremenske nevšečnosti, požari, poplave, potresi … pretresa tudi nas. Ko gremo skozi globoko transformacijo, se dvigne vse – tisto, kar se mora prečistiti in tisto, kar nam pri tem lahko pomaga. Dvigne se tako svetloba kot tema. Individualna, kolektivna, planetarna. Dvignejo se naši notranji saboterji in notranji demoni, recimo močni strahovi, ki si jih morda niti ne znate razložiti, globoka žalost, valovi joka, nervoza, jeza … Morda se vam zdi vse brez veze, počutite se nemočni, kot da ste ujeti, da nič ne morete. Lahko ste utrujeni, imate težave z zdravjem, ves čas bi spali, ali pa ravno obratno, ne morete spati. Morda se vam dogaja serija nevšečnosti – npr. izgubite ključe, udarite avto, razbijete dragoceno vazo, pozabljate na dogovore, se borite s »sistemi«, ki vas, namesto, da bi vam pomagali, ovirajo …
Kadar se nam dogajajo takšne neprijetnosti, običajno reagiramo na nek način, ki nam je blizu. Morda obupamo, morda hočemo na silo nekaj premakniti in se samo še bolj zapletemo, morda se borimo in niti ne opazimo, da je naša borba v praznem toku, morda se obtožujemo, kaj vse je z nami narobe, da smo se znašli v takšni situaciji, morda za vse krivimo druge … Kadar se vam to dogaja – in dogaja se vsem, pa še se nam bo -, je po mojih izkušnjah najbolj pomembno troje.
Prvo je zavedanje, da je vaše počutje, doživljanje in dogajanje del vaše transformacije, ki vas pelje v boljšo različico vas samih. Da torej ni kazen in ni dokaz, da je z vami nekaj narobe. Je zgolj pokazatelj, da se hoče nekaj prečistiti, ozdraviti, da je morda treba nekaj opustiti, narediti drugače … Skratka, vaša naloga je ugotoviti, kaj vas situacija uči, potem pa v skladu s tem reagirati.
Drugo je, da zdržite, ko vas melje. Takrat imamo velikokrat tendenco, da takoj nekaj naredimo, karkoli, samo da se rešimo negotovosti in neprijetnih občutkov. Takrat se je treba zavestno ustaviti, da se ne odzovete prehitro, da ne reagirate, dokler se (vas) ne zmelje dovolj, da sploh uvidite, za kaj gre. Zelo redko je to namreč jasno že na začetku. In karkoli se vam že dogaja, vedite, da se zgodi samo to, za kar smo zreli in ko smo zreli. Ko imamo torej tudi dovolj moči in ljubezni, da presežemo oziroma razrešimo, kar je potrebno razrešiti.
Tretje je vztrajanje. Ko ugotovite, za kaj gre in prepoznate, kaj vas hoče ustaviti pri vašem osebnem in duhovnem napredovanju, ne glede na to, ali so to vaši notranji ali kolektivni saboterji, vztrajajte pri notranji odločitvi, da ne boste popustili. Morda se boste morali za kratek čas ustaviti, morda narediti kaj nepredvidenega, morda celo kaj, kar vam bo težko, morda bo treba spremeniti taktiko, narediti kak ovinek, ampak nikoli ne dovolite, da vas karkoli, še posebej, če ste to vi sami, ustavi pred tem, da greste naprej. V svojem tempu in ritmu, seveda.
Če boste k vsaki situaciji pristopali na takšen način, se boste postopoma naučili slišati sebe. Morda boste presenečeni, iz kakšnih globin ta glas lahko pride in kako je vse veliko bolj povezano, kot se zdi našemu linearnemu umu! Naučili se boste lastne transformacije in tako dobili orodje, ki ga boste lahko uporabili za vsako situacijo. In začeli boste (še) bolj zaupati, sebi in življenju. Na tak način bo lažje predihati tudi vse popadke, ki nas še čakajo. Planetarne in naše osebne.
