Prepričana sem, da vsi občutimo intenzivnost sprememb, ki jih vztrajno trosi čas, v katerem se nahajamo. Ko že mislimo, da smo zaključili z opuščanjem stvari in spuščanjem ljudi, ki niso več odsev našega novega Jaza, smo ponovno postavljeni pred naslednjo (pre)izkušnjo. Vesolje je pač v svojem delovanju temeljito, čeprav bi sami radi velikokrat preskočili kakšno stopničko.
Doživljanje procesa transformacije z Zavedanjem, da Staro mora oditi, da lahko na novih temeljih nastane Novo, prihrani marsikatero bolečino. Stare navade in razvade, ki niso v naše najvišje dobro, se poslavljajo in se bodo poslovile, pa če nam je všeč ali ne. Prehod je lahko nežen kakor pero, ki nas poboža po licu, kadar zaupamo in sprejemamo spremembo. Ali pa boleč in oster kakor rezilo, kadar se upiramo in zavračamo pred nas postavljeno Resnico.
Včasih me malce razžalosti, ko opazujem ljudi, ki so prehitro izgubili upanje in voljo. Kot da ne bi več našli svetle točke ter izgubili vero v Sebe in boljši jutri. Ni enostavno človeku, ko se ujame v sistem, ki nam je bil vsem po vrsti spretno vsiljen; še težje, če ga sprejme v prepričanju, da tako mora biti, saj ne vidi lovk, ki ga vztrajno dušijo skozi načrtno manipulacijo in nadzor ter mu kradejo življenjsko energijo.
Zato pravim, da nam je lahko v čast, da živimo ravno Tu in Zdaj ter smo priče rušenju starega sistema in soustvarjalci Novega. Pravzaprav se je sistem zrušil že tisti hip, ko je bil postavljen, saj v svojem bistvu ni nikoli podpiral Življenja in je deloval proti človeku in naravi.
Vem, kako neprijetno je lahko, ko se znajdemo v rušilnem vrtincu. Težko je posamezniku, ko izgubi službo; boleče je, ko iz življenja odide ljubljena oseba … So trenutki, ko je vsakršno pametovanje o pozitivnih mislih in afirmacijah skoraj neokusno. Potrebno jih je enostavno predihati in občutiti. Če se ne počutite dobro, se nikar ne sprenevedajte, da ste v redu. Ne bojte se čutiti in dovolite čustvom, da stečejo skozi vas. Čustva so kot oblaki, ki pridejo in zakrijejo sonce, a se vedno znova razkadijo. Soočite se z njimi, sprejmite jih in se prenehajte kritizirati.
Ne bom rekla, da potrpite, ker mi ta izraz ni po godu, saj nikomur ni treba trpeti. Bodite nadvse potrpežljivi. Samo zavedajte se, da ste v procesu rasti in spreminjanja. Boste obupali sedaj, ko ste tik pred ciljem? Ne, ne zdaj, ko Vas najbolj potrebujemo. Skupaj smo v tem, zato bodimo drug drugemu v oporo.
Vedite, da je vsaka situacija le začasna. Zaupajte, da je za vas poskrbljeno, če le ne boste s svojo nepotrpežljivostjo in strahom blokirali pretoka. Morda ne vidite naprej, verjetno ste tudi spoznali, da vsega ne morete imeti pod kontrolo. Tudi če ste se morali od česa posloviti, vedite, da se vse vedno zgodi z namenom in v vaše dobro, čeprav tisti hip morda zgleda drugače, a to le zato, ker ne vidite širše slike. Sicer pa lahko vse ponovno ustvarite. In ko bo prišla nova služba, boste neizmerno hvaležni za vse pretekle dogodke, ki so vas pripeljali do dela, ki vam je pisano na kožo in v veselje, ne pa neprijetna obveznost. In ko boste našli nov dom, boste spoznali, da je dom pravzaprav vedno tam, kjer je srce. In ko bo v vaše življenje vstopil nov partner, se boste zavedli, koliko ste napredovali, saj bo odsev vas samih.
Sprejmite vsak trenutek s hvaležnostjo, sicer novo ne bo moglo vstopiti. Prepustite Višji sili, da prevzame krmilo, vi pa si odpočite.
Ne pozabite, da Vesolje ne pozna omejitev ter je svobodno in obilja polno in taki smo tudi mi. In ko vam bodo hoteli naslednjič prodati zgodbo o pomanjkanju, trpljenju in strahu, ostanite trdni v svojem vedenju, da vam dostojanstveno, izpolnjujoče in obilja polno življenje pripada. Zberite vso svojo notranjo moč, kar jo premorete in ne dovolite, da vas oddaljijo od Resnice. Enostavno recite: “Ne, hvala, tega čaja pa ne bom spil/a, ker mi okus več ne ustreza!”
