Srčne celice, ki razmišljajo, čutijo in se spominjajo
Tisočletja so naši predniki človeško srce obravnavali kot središče misli, čustev, spomina in osebnosti – kot pravi glavni telesni organ. Ustvarjene so bile tradicije z namenom čaščenja vloge srca, ki so se prenašale skozi generacije. Izvajale so se ceremonije in razlišne tehnike za uporabo srca kot kanala intuicije in zdravljenja.
V starodavnih tradicijah je vedno veljalo, da je srce, in ne možgani, središče globoke modrosti, čustev in spomina, kot tudi portal za dostop do drugih področij obstoja.
Srce je ključ do prebujanja globoke intuicije, subtilnih spominov in izrednih sposobnosti, ki so bile v preteklosti redke, ter sprejemanja teh lastnosti kot običajnega dela vsakdanjega življenja.
Odpiranje modrosti našega srca nas lahko nemudoma izstreli onkraj tradicionalnih meja tako z vidika načina našega življenja in sposobnosti reševanja problemov kot tudi sposobnosti občutenja ljubezni. Ravno te zmožnosti nam dajejo moč, da sprejmemo velike spremembe v svojem življenju – in to na zdrav način.
