Svetlobni krogi – orbi

Vprašanje: V neki reviji sem prebrala o svetlobnih krogih, ki se pojavljajo na sliki, da so to duše umrlih. Pošiljam vam sliko in me zanima, kaj se je dogajalo na tem mestu, kjer sta na sliki dva svetlobna kroga en večji in en manjši oz. ali je to duša nam znane umrle osebe? Lep pozdrav

Odgovor:
Ob prebiranju člankov oziroma avtorjev, ki trdijo, da so svetlobne krogle (v nadaljnem tekstu orbi) duše, je dobro ohraniti nekaj zdrave skepse.

Zakaj?

Zavest, ki je sposobna določen objekt, subjekt ali pojav ovrednotiti, mora biti vsaj tako “sposobna”, kot zavest, ki je ta objekt/subjekt/pojav ustvarila. Primer: Žival bo s svojo stopnjo zavesti knjigo prepoznala kot barvni predmet, pračlovek bi jo prepoznal kot barvni predmet poln neznanih simbolov, sosedov Janez pa bi jo prebral, pa še zanj je vprašanje, če bi iz prebranega resnično razumel “sporočilo” avtorja. Ker je naša zavest neprimerno manj “sposobna” kot zavest Stvarnika, ki je med drugim ustvaril tudi orbe, je torej sila vprašljivo, v kakšni meri jih lahko razumemo in kako objektivno prepoznamo. V zvezi s tem še en podatek, naveden v računalniškem jeziku – od 400 milijard bitov informacij, ki pridejo v polje človekove podzavesti vsako sekundo, se jih zavemo le 2000 bitov – praviloma tistih, katerim dajemo prednost.

OGLAS

Ker za mnenje sprašujete predvsem radiesteziste, se iz navedenega preseliva najprej na objektivnost, s katero lahko nek radiestezist, ali pa kakršenkoli drug intuitivec določi realnost. Radiestezijska pomagala so pravzaprav pomoč intuiciji, intuicija pa vedno deluje kot nadgradnja našega eksaktnega znanja in prepričanj. Če je znanje pomankljivo, prepričanja napačna ali enostranska, ga lomi tudi intuicija, rezultat preiskave radiestezista pa je dvomljiv. Če je torej nek radiestezist nekje prebral, da so orbi v bistvu duše, je zelo verjetno, da mu bo to potrdilo tudi nihalo, sploh takrat, kadar o orbih nima drugih podatkov.

Sedaj pa si oglejva, kako orbe razlagajo klasični fiziki.

Izraz orbi se nanaša na “tujke”, podobne milnim mehurčkom, ki jih občasno opazimo na fotografijah. Šlo naj bi za mehurje koncentrirane *plazme* (električno nevtralen, močno ioniziran plin iz ionov, elektronov in nevtralnih delcev), podobne kroglastim strelam. Kroglaste strele namreč razlagajo kot porast števila ionov ob nevihtah, ki se združijo v oblak naelektrenih svetlečih delcev, premera tudi več kot 1 meter. V zraku lahko lebdijo, menjajo smer in obliko, lahko pa se tudi povsem ustavijo. Paralela med kroglastimi strelami in orbi naj bi bila ta, da naj bi bili po njihovi interpretaciji orbi balončki plazme, ki lahko postane vidna, ko je izpostavljena snopu fotonov (kar se zgodi, ko naredimo fotografijo in pri tem uporabimo fleš).

Vendar pa ta razlaga ne pojasni naslednjih dejstev:
– Fotografije orbov uspevajo predvsem tistim, ki imajo pogostokrat izkušnje sinhronicitete.
– Pogostejše so, kadar fotografiramo ljudi, ki meditirajo, ali zdravilce med seanso.
– Pogostejše so v specifičnih okoljih (v knjigi Beyond photography — avtorja J. in K. Pickering opisujeta primer, ko so se v neki stavbi pojavljali le v enem prostoru).
– Odzivajo se na delovaje zavesti in imajo očitno lastno namero (John Pickering je fotografiral nek prostor, nekaj orbov, ki so bili na fotki, pa je pokazal prisotnemu znancu, ki pa je bil do takšnih pojavov skeptičen. Znanec je dejstvo, da je bilo na fotografiji nekaj orbov, komentiral takole:”Že, že, a bolj bi me prepričalo, če bi bilo orbov več.” Ko je Pickering takoj zatem naredil še eno fotografijo istega prostora, je bila polna orbov.)
– Še en primer, ki kaže na to, da imajo orbi neke vrste zavest, ki se na našo odziva: Neka ženska je trdila, da jih je sposobna videti, a ji mož, ki je bil skeptik, ni verjel. Skušala ga je prepričati, da govori resnico, zato je z orbi vzpostavila nekakšno mentalno komunikacijo in v nekem trenutku možu rekla — “Hitro fotografiraj tistole steno — iz nje bo sedajle izstopil orb.” Mož je fotografiral del stene, a katerega je pokazala žena, na fotografiji pa je bil dejansko viden orb ( iz knjige Beyond photography).

Sedaj pa si postaviva vprašanje — so orbi res nov pojav, ali ga lahko povežemo s čem iz preteklosti in kakšne bi bile lahko razlage podobnih fenomenov, ki jih lahko ponudi kvantna fizika?

Kadar dosežemo dovolj veliko uglašenost čustev, uma in telesa (um utišamo in samo “smo”), lahko pride do stanj t.i. hiperkomunikacije – povečane zaznave izven petih čutov, ki je uglašena z bazično ravnijo in hotenjem naše biti (duše). Kvantni fiziki poznajo pojem Einstein-Rosenovi mostovi. Gre za nekakšne tunele, ki povezujejo povsem različne dele vesolja in skozi katere je mogoč prenos informacij, neodvisen od prostora in časa (razlaga je stara — danes bi take prenose lahko pojasnili s holografsko sestavo vesolja). Kadar smo v stanju izpraznjenega uma, ko “le smo”, začne včasih naša DNK iz teh tunelov privlačiti tiste spektre informacij, ki se nanašajo na naša hotenja, talente, telesno varnost ipd. (intuicija). Einstein-Rosenovi mostovi so ponavadi zelo nestabilni in pogosto obstajajo le delček sekunde. Takrat lahko iz njih dobimo posamezno informacijo intuitivno, kot nek trenuten prizor, odpor do nečesa ipd. Včasih pa so ti mostovi stabilnejši in v stanjih ustrezne uglašenosti lahko iz njih dobimo zelo konkretne in kompleksne informacije. Dolgotrajna stanja hiperkomunikacije pa so povezana tudi s stabilnejšimi oblikami Einstein-Rosenovih mostov in lahko včasih privedejo do posebnih fenomenov, ne le v človekovem DNK, ampak tudi v širšem smislu. Ob osebah, ki so v fazi hiperkomunikacije, se včasih pojavi nepojasnjeno elektromagnetno (EM) polje. To polje je občasno tako močno, da lahko elektronske naprave, ki so v bližini (TV…), za nekaj ur, kolikor je lahko neznano EM polje prisotno, nehajo delovati. Lahko se celo zgodi, da so ob EM polju prisotne tudi druge neznane energije, ki se lahko manifestirajo kot žareča krogla ali stebri ioniziranega plina, v katerih naj bi se po nekaterih teorijah gravitacija pretvarjala v elektriko. Do takšnih pojavov občasno prihaja pri delu duhovnih učiteljev, v preteklosti pa so jih ljudje običajno prepoznavali kot prisotnost angelov.

Pojav ni povsem pojasnjen (npr. odziv takšnih tvorb na naša pričakovanja), saj ne vemo zanesljivo, s katerimi nivoji zavesti imamo opravka. Jasno je le, da je tovrstna sposobnost povezana z razvitostjo zavesti in da pojav hiperkomunikacije ovirata stres in hiperaktivnost.
Na fotografiji, ki ste jo priložili, sta dva orba, vi in oseba, ki je z vami, pa sta videti zelo vesela in zadovoljna (torej neka oblika stanja, ko o ničemer ne razmišljata, ampak “le sta”. In gornja kvantna razlaga pojasnjuje, zakaj je prišlo do pojava orbov. Glede na to, da pa je znano, da vsebujejo orbi ioniziran plin, pa jih seveda ne gre enačiti z dušo. In zelo verjetno je, da tudi nihalo marsikaterega radiestezista, ki trdi, da so orbi duše, takšne informacije ne bi več pokazala, če bi ti radiestezisti poznali informacije o orbih, ki sem jih navedel zgoraj.

Odgovoril: Tadej Pretner