Svoje možgane lahko spremenite

Da bi bolje razumeli, zakaj je tapkanje tako uspešno pri premagovanju fobij, strahov, posttravmatske stresne motnje (PTSM) in drugih težav, se vrnimo k limbičnemu sistemu. Tapkanje ne zaustavi le stresnega odziva, temveč kombinacija stimuliranja akupresurnih točk med razmišljanjem o neprijetnem dogodku ali težavi predrugači tudi tako imenovani limbični odziv.

Ko tapkate in razmišljate o neprijetnem dogodku iz otroštva, uporabljate spremenjeno različico terapije izpostavljanja. Do izpostavljanja pride, ko razmišljate o neprijetnem prizoru.

Tapkanje pogosto zelo hitro spremeni način odzivanja limbičnega sistema. Deluje pa takole. Ko razmišljate o nečem, kar je povzročilo vaš strah ali drug neprijeten občutek, se v amigdali sproži požarni alarm. S sočasnim tapkanjem amigdali sporočite, da se lahko izključi, čeprav je preteča misel še vedno prisotna. S ponavljanjem hipokampus na koncu dojame: ta stvar, ki je bila predhodno shranjena kot »nevarna«, v resnici ne predstavlja grožnje.

OGLAS

Zakaj osredotočanje na negativno?

Eno od pogosto zastavljenih vprašanj, ko ljudem prvič pred stavim postopek tapkanja, je: »Zakaj tapkamo o negativnih mislih? Nočem razmišljati o negativnih stvareh! Kaj pa pravilo, da ‘se tisto, o čemer razmišljaš, okrepi…’?«

Odlično vprašanje. Povsem razumem, zakaj ljudje tako razmišljajo. Toda resničnost je takšna, da so te tako imenovane negativne misli navzoče, najsi se jih zavedate ali ne. Kot kup računov, ki jih pospravite v predal, ker se trenutno nočete ubadati z njimi, a so še vedno tu – in še vedno jih je treba plačati! Vsa naša nepredelana čustva, prepričanja in travme še vedno vplivajo na naše življenje in upravljajo z njim. Če jih hočemo očistiti, se moramo spoprijeti z njimi – si jih ogledati, priznati njihov obstoj in jih nato predelati.

Več v knjigi Tapkanje – Revolucionarni sistem za življenje brez stresa >>

Ne razpravljajmo o negativnem, temveč se nanj osredotočimo le za kratek čas. Tapkanje naslovi težavo in jo odstrani. Zatem se lahko lotimo pozitivnih zamisli, spodbud in afirmacij.

Čustvom, o katerih tapkamo, lahko namesto “negativno” rečemo “resnica”. So namreč resnica o vašem trenutnem počutju, o tem, kar se je zgodilo, in o vaših prepričanjih. Raziskujete jo zato, da bi ugotovili, kako jo spremeniti v resnico, ki bi vam dala več svobode in moči.

Amigdala se nauči, da ne sproži alarma. Ostanete mirni in hipokampus to izkušnjo zdaj uvrsti med nenevarne. Hipokampus je del limbičnega sistema, ki nadzira miselne povezave. Predhodno vznemirjajoč dogodek ali stvar zdaj spada v skupino »nič takega«. Ko boste torej naslednjič pomislili ali naleteli nanjo, amigdala ne bo sprožila alarma – in ne bo vas popadel stresni odziv.

Po opravljenem tapkanju o določeni težavi pogosto slišim stranke reči, da se preprosto ne morejo več poistovetiti. Še vedno se težave spomnijo, a ob njej ni več nobenih močnih čustev. To je zato, ker je limbični sistem arhiviral spomin med nevtralne, včasih celo pozitivne izkušnje.

Znanstveniki domnevajo, da takšno prešolanje limbičnega sistema trajno spremeni živčne poti v vaših možganih; da s strahom pogojene poti v amigdali izginejo. To se ujema z nedavnimi znanstvenimi odkritji o nevroplastičnosti možganov – da možganske povezave niso stalne, na primer, ampak se lahko spremenijo. Povedano preprosto, razvijete lahko nove načine razmišljanja in dojemanja sveta. Ni vam treba obdržati starih, zakoreninjenih stališč. Tako kot Mary se lahko tudi vi rešite izčrpavajo čih strahov, misli in spominov.

S tapkanjem se lahko boleči spomini – in vaša osredotočenost na določen del njih – spremenijo. Z ljudmi sem tapkal o negativnih doživetjih iz otroštva in pozneje so pripomnili: “Ko si zdaj predstavljam člane moje družine v času mojega odraščanja, jih dejansko vidim nasmejane, spominjam se vseh naših srečnih skupnih trenutkov.” Smo spremenili preteklost ali njihove spomine? Nikakor ne. Očistili smo čustveno travmo in posledično osredotočanje na negativne izkušnje. Takrat lahko pozitivne izkušnje, ki so bile ves čas tam, vzniknejo na površje.

Namig za tapkanje: zakaj tapkati?

Če spreminjanje omejujočih povezav v vaših možganih ali vaše biologije ni zadostna motivacija za tapkanje, razmislite o negativnih učinkih pogostih stresnih odzivov na vaše zdravje. Če jih ne odpravimo s tapkanjem ali kakšno drugo tehniko, bodo čustva, povezana z neprijetnimi dogodki, izkušnjami ali mislimi, še naprej sprožala stresni odziv, morda tudi večkrat na dan. Številne študije so pokazale, kako škodljiv je takšen stres za telo.

Povzeto iz knjige Tapkanje – Revolucionarni sistem za življenje brez stresa >>