Temna stran sebstva

OGLAS

“Jajce v pravljici o Predivarjevem ptiču je zametek bodočega življenja, predstavlja preporod in upanje, v kontekstu individualne psihe pa sebstvo. Hčere so prejele jajce od sebstva, tj. od čarovnika. Čarovnik je varuh travme oz. samozaščitni sistem travme. Predstavlja negativni, diabolični vidik, ki ne pusti, da bi prepoznali svojo travmo in se spopadli z njo.

Kaj so naredile sestre v pravljici in kakšen je bil njihov odnos do jajca? V kontekstu strašne sobe gre za spopad s travmo. Kako se spopasti s travmo? Obe starejši sestri premami prepovedana soba, nepremišljeno in slepo vstopita vanjo ter naletita na travmo. Tretja hčerka pa k temu pristopi drugače. Po lastni presoji spravi jajce na varno, preden vstopi v prepovedano sobo. Jajce je odnos s sebstvom, bodoče življenje, zato lahko rečemo, da tretja hči spravi lastno seme bodočega življenja na varno. V sobo gre »goloroka« in se sooči s travmo, tako kot Perzefona, ko gre v podzemlje.

OGLAS

Jajce pa lahko razumemo tudi kot jedro psihe, ki ga je treba ohraniti oz. »spraviti na varno«, preden smemo »pogledati v sobo«, tj. soočiti se z lastno travmo in njenimi posledicami. Če potegnemo vzporednico s psihoterapevtskim procesom, vidimo, da je ta kot jajce in da je treba tudi v terapiji potrpežljivo donositi svoje novo življenje. Pri obravnavi travme je treba paziti, da se ohrani primeren negovalni odnos do novega življenja, ki je še v »jajcu«.

Simbol ptice oz. simbol preobrazbe v ptico se v pravljici razkriva kot bistveni del preobrazbe tretje hčere oz. samozaščitnega sistema. Ptice s svoje višinske perspektive vidijo celoto, vidijo mandalo, tj. celotno psihično dogajanje, in jih večinoma povezujemo s pozitivno stranjo sebstva. V jungovskem smislu predstavlja ptica »prehodno bitje, ki potuje med človeškim in božanskim svetom« in ju tako povezuje.  Ptice posedujejo čarobne energije, tudi šamani in Indijanci so v pticah videli poseben pomen in so v svojih obredih pogosto nosili ptičjo preobleko in perje. Tretja hčerka, preoblečena v govorečo ptico, tj. v Predivarjevega ptiča uspešno ukani čarovnika, zaobide njegov urok in zagleda pot v svobodo. Tako simbolno poveže arhetipski svet (čarovnik s svojo prekrasno palačo) in človeški svet (oče in njegove tri hčerke), ki so bile prvotno ločena.”

Pravljica o Predivarjevem ptiču o travmi in njeni integraciji, Lucija Logar v zimski številki revije Anima, Temna stran sebstva (str. 14-19). Pravljica je podrobno opisana v knjigi Notranji svet travme Donalda Kalscheda. Knjigo in prevajalko lahko spoznate v Knjigarni Konzorcij 22.05.2019, naslov dogodka: Razumeti in preseči travmo, pogovor z Lucijo Logar in dr. Matjažem Regovcem.

Fotografija: Loreta Teodorova