Upati si biti vsakodnevni heroj

Beseda heroj izhaja iz starogrškega korena, ki v dobesednem prevodu pomeni zaščitnik ali branilec. Spletna stran Dictionary.com razloži besedo heroj kot “osebo, znano po pogumnih dejanjih ali plemenitosti značaja”, splošno pa prepoznavamo heroja kot tistega, ki izvaja dejanja, ki običajno niso mogoča, ali tistega, ki izkazuje vrline ali vrednote, zaradi katerih izstopa. Tako običajno pomislimo na superjunake, ki jih slavijo v filmih, ali na zmagovite bojevnike, kot sta general Patton in Napoleon.

Fernando Schwarz v svoji knjigi Perseus: The Warrior of Peace govori o potencialnem junaku, ki je “nekdo, ki se oprime usode, a ne usode, ki nam jo vtisnejo drugi, temveč svoje lastne … vendar je treba imeti tudi pogum, da uresničujemo to vizijo vsak dan.”

Kako lahko črpamo navdih iz arhetipskih likov iz mitologije in zgodovine? Kateri so nekateri izzivi, s katerimi se bomo verjetno srečali? Smo lahko tudi mi junaki?

OGLAS

Delia Steinberg Guzmán v svojem članku Vsakodnevni heroj piše, da biti junak pomeni ohraniti junaški način življenja in ne storiti le enega samega junaškega dejanja. Junaški način življenja, o katerem govori, je “kot splošna smer; to je pot, ki preko težkega terena pripelje do cilja. Junaštvo je torej to, da na vsak dan, na vsako dejanje gledamo kot na preizkus ali preizkušnjo, v kateri bodo prišle do izraza vse naše moči – od fizične do subtilnih moči inteligence in duše.” Dva pomembna elementa sta torej imeti cilj in videti pot, ki vodi do tega cilja. Izzivi, s katerimi se srečujemo vsak dan na poti, so lahko naš vir navdiha. Omogočajo nam, da odkrijemo in razvijemo lastnosti, ki so morda že del nas, da premagujemo ovire in uspešno plujemo skozi nemirne vode ter iz njih izstopimo kot pravi junaki, zmagovalci.

Da bi se lahko borili v vsakodnevnih bitkah, moramo uporabiti svojo notranjo moč, dopolnjeno z nekaterimi sposobnostmi, ki nas opremijo za premagovanje izzivov. Ti vključujejo prepričanost v to, kar počnemo, s ponižnostjo, da sprejmemo izid, kakršen koli že je. Poleg dobrih namenov moramo delovati zavestno in inteligentno ter uriti neomajno voljo, da ostanemo odločni pri spopadanju z vsakodnevnimi izzivi. V svojem prizadevanju, da bi razkrili, kako postati heroji, smo črpali navdih iz drznosti in vztrajnosti tistih, za katere se zdi, da so si prizadevali izkazovati zgornje lastnosti. Nekatere od njih občudujemo zaradi izjemnega, plemenitega in prodornega vedenja, medtem ko so nekateri med njimi, čeprav manj znani, po naših merilih s svojimi mislimi, obnašanju in dejanji več kot očitno pokazali načela pristnega vsakdanjega junaka.

Naše preučevanje je odkrilo 5 pristopov za premagovanje nekaterih pogostih izzivov, s katerimi se srečujemo skoraj vsak dan.

1. Zavzemaj se za resnico

Svet postresnice ustvarja zunanje okoliščine, zaradi katerih nas zavedejo mnenja, predpostavke in špekulacije. Veliko bolj priročno se je predati čredni miselnosti, kot pa stopiti korak naprej in biti osamljeni glas resnice. Ne samo, da moramo razviti pogum, da se zavzemamo za resnico, zagotoviti moramo tudi, da smo se pripravljeni soočiti s posledicami svojega stališča v svetu, v katerem lahko družbeni mediji v hipu uničijo ugled. Samo močno prepričanje v iskanju resnice, natančno zastavljen cilj in nepopustljiva odločenost nam lahko dajo notranjo moč, da ostanemo vzdržljivi.

Kot je rekel Gandhi: “Moč ne izhaja iz fizične zmogljivosti. Izhaja iz neuklonljive volje.”

2. Bori se s strahom

Strah izhaja iz naše preobremenjenosti s posledicami. Normalno je, da se bomo srečali s strahom, saj je to naravni obrambni mehanizem, ki je vgrajen v našo biologijo in nam omogoča preživetje. Izziv pa je upreti se skušnjavi po begu, sprejeti strah, delati z njim tako, da se z njim soočimo in se nanj objektivno odzovemo. Morda lahko potem strah namesto zapora postane lestev, ki nam pomaga preseči omejitve in se srečati z neznanim.

Ethan Hawke v odlomku iz knjige Rules for a Knight pravi: “Strahu se ni treba sramovati, saj je močan vir, ki nas opominja, da smo previdni, pozorni in pazljivi. Strah je tema, pogum pa svetloba. Strah je klic in pogum odgovor. Ko se vitez trudi najti svoj pogum, se zanaša na svoj dih. Boj z meči, lokostrelstvo, jahalne spretnosti – pri skoraj vseh nalogah, ki se jih spomnim, mi pomaga zavestno dihanje. Če se osredotočimo na svoj dih, se lahko bolj spretno zasidramo v svoja telesa in se ravnamo po občutku.”

3. Odpuščanje in sočutje

Odziv na zadano bolečino z jezo, egom in maščevanjem bo vedno povzročil odtujenost, konflikt in nasilje. Ali je mogoče začeti dojemati nasprotnika kot osebo, človeško bitje, ki je prav tako ujeto v nizu okoliščin in virov, ki niso vedno pod njegovim nadzorom? Ali lahko razvijemo empatijo, da ohranimo lastno človečnost?

Nelson Mandela je dejal: “Naše človeško sočutje nas povezuje enega z drugim … kot s človeškimi bitji, ki smo se naučila, kako spremeniti naše skupno trpljenje v upanje za prihodnost.”

Po drugi strani pa odpustiti in pokazati sočutje ne pomeni popustiti in se predati. Včasih je sočutje izraženo kot pravičen boj. “Sočutje in strpnost nista znak šibkosti, temveč moči,” pravi Dalajlama.

4. Soočanje z življenjskimi preizkušnjami

V knjigi Rules for a Knight avtor pravi: “Vse, kar daje svetlobo, mora vzdržati gorenje.” Za brušenje in poliranje diamanta do popolnosti je potrebno veliko trenja. Pogumno spopadanje z izzivi, ki nam jih postavlja življenje, torej prispeva k naši rasti, ne glede na to, ali nam uspe ali spodleti.

V trenutkih poraza nam Hawke svetuje: “dovolite, da ti občutki preidejo preko in skozi vas. Kot mrtva veja, ki pade z drevesa in nato razpade in nahrani zemljo, se lahko tudi vaša razočaranja spremenijo v element spremembe in rasti.”

Veselje ob zmagi lahko povzroči, da človek počiva na lovorikah, zadovoljen in slep za pretečo nevarnost, ki preži za vogalom. Zavedati se moramo, kako se spopadamo tako z zmago kot s porazom, ki nam prinaša lekcije.

5. Sanjaj

Pogum, da sanjamo in nato uresničujemo te sanje, zahteva sposobnost imaginacije; upati si prizadevati za tisto, kar je še nevidno, latentno v našem potencialu. Toda brez ogromnega notranjega dela razsodnosti in discipline so sanje zgolj fantazije; prazno govorjenje, zidanje gradov v oblakih, brez povezave z resničnostjo. Bojni pilot pripravnik lahko sanja o letenju z reaktivnim letalom in z njim manevrira po svojih najboljših močeh, a če razmišlja o manevriranju potniškega letala kot lovskega, potem postane to fantazija, popolna izguba energije in časa.

Pogumno slediti sanjam, ne da bi vas odvrnili zunanji izzivi, in jih izpolnjevati brez odstopanja, pomeni, da te želje počasi postanejo otipljive.

Mark Avrelij je rekel: “Človeku se ne zgodi nič takšnega, česar po svoji naravi ne bi mogel prenesti.” Meni to pove, da imamo torej vedno zmožnost, da sanjamo in izpolnimo svoje sanje. Sanje, in ne fantazije, nas popeljejo bližje ciljem, na pot uresničitve.

Zato so izzivi, s katerimi se soočamo na svoji poti, morda priložnost, da postanemo vzdržljivi. Zahtevni pogoji nam dajejo priložnost, da preizkusimo svojo sposobnost obdržati središče, ne da bi pri tem ogrozili izkazovanje vrlin. Pri tem lahko pademo, vendar nas neuspehi lahko spodbudijo, da se dvignemo in gremo naprej. Zahtevni časi bodo minili, zamenjali pa jih bodo novi izzivi.

Kot je rekel Swami Vivekananda: “Tistega dne, ko ne naletiš na nobeno težavo, si lahko prepričan, da potuješ po napačni poti.”

Delia Steinberg Guzman pravi: “Mogoče še ne čutite junaka v sebi? Naredite prostor zanj in videli boste, kako raste kot notranji steber … To je povabilo, da smo drugačni, boljši, jasni, pošteni in razumni v imenu naravne filozofije, ko se zdi, da so vsi odločeni, da bodo škodovali sebi zaradi nadutosti in nevednosti.”

Ključnega pomena je, da nikoli ne izgubimo upanja, svojega središča, povezave z junakom, ki prebiva v nas.

Avtorja: Vasant Sanzgiti in Samarth Shetty