Ustvarjalni ste lahko samo, če ste samosvoji

OGLAS

Ustvarjalen je človek, ki ima razumevanje, ki lahko vidi stvari, ki jih ni videl še nihče, ki sliši stvari, ki jih ni slišal še nihče – takrat nastopi ustvarjalnost.

Ustvarjalnost je najmogočnejša oblika upora.

Če želite ustvarjati, se morate znebiti vseh vcepljenih vzorcev, sicer vaša ustvarjalnost ne bo nič drugega kot posnemanje – bo samo popolno kopiranje. Ustvarjalni ste lahko samo, če ste samosvoji.

Ne morete ustvarjati v okvirih psihologije množice. Ta je neustvarjalna, »vleče« se skozi življenje, ne pozna plesa, pesmi, radosti; mehanska je.

OGLAS

Ustvarjalec ne more stopati po uhojeni poti. Iskati mora svojo, raziskovati mora džungle življenja.

Hoditi mora sam; streti mora spone uma množice, se odtrgati od kolektivne psihologije. Kolektivni um je najnižji um na svetu – celo tako imenovani bedaki so nad bebavostjo skupnosti. Ampak skupnost ima svoje čare: spoštuje ljudi, jih časti, če nenehno ponavljajo, da je pot kolektivnega uma edina prava.

Ustvarjalci vseh vrst – slikarji, plesalci, glasbeniki, pesniki, kiparji – so se morali v preteklosti odreči ugledu iz popolne nuje. Živeti so morali nekako boemsko, klateško; samo tako so lahko bili ustvarjalni. Ni nujno, da bi moralo biti tudi v prihodnosti tako.

Če me razumete, če čutite, da moje besede vsebujejo resnico, potem razumete, da bo lahko v prihodnosti vsakdo živel po svoje in ne bo potrebe po boemskem življenju. To je stranski izdelek fiksnega, ortodoksnega, konvencionalnega, uglednega življenja.

Človeštvo potrebuje novo prst – prst svobode.

Boemstvo je predstavljalo odziv, nujen odziv, če pa se bodo moje vizije uresničile, ne bo več boemstva, saj ne bo tako imenovanega kolektivnega uma, ki bi skušal prevladovati nad ljudmi.

Če bo tako, se bo vsakdo dobro počutil v svoji koži. Seveda se ne smete vtikati v nikogar – živite pa le po svoje.

Samo v tem primeru je mogoča ustvarjalnost. Ta predstavlja vonj posameznikove svobode.