Utrujenost je razdiralec ljubezni

Zadnje čase opažam pri mojih parih v Svetovalnici, da jih vse več toži, da toliko delajo in so gromozansko utrujeni in izčrpani od delovnih obveznosti pa delanja domačih nalog z mularijo, da enostavno zgolj zvečer popadajo v posteljo in komajda da si zaželijo eden drugemu lahko noč. Kam to pelje, se sprašujem?

Ste tudi vi eden od takšnih kronično utrujenih partnerjev? Ko pridete domov po desetih urah dela, treba je malce pospraviti, kakšno večerjo narediti, opraviti posodo ali perilo, pregledati naloge ali jih celo pomagati delati? Ura je enajst zvečer, jutri je nov dan, treba je vstati ob šestih ali sedmih ter ponoviti celoten postopek in tako iz dneva v dan.

Pride vikend in da recimo ne delate, morate okopavati vrt, oprati avto, iti na obiske ali v trgovine ter je ponovno pozno zvečer, ko se zvrnete v posteljo. Po možnosti vas otroci izčrpavajo, ker vas kar nekako ne slišijo in vas ne šmirglajo pet pik, delajo vse po svoje in v njihovem tempu, najstniki so pa tako ali tako posebna kategorija.

OGLAS

Ali se vidva med sabo razumeta? Sploh vesta, kaj komu dogaja v službi ali kar tako skozi dan? Se kdaj ustavita v temle norem tempu in rutini, da se z iskrenim zanimanjem povprašata kdo sta, kaj sploh delata skupaj, kaj si želita in kaj narediti, da se spet malce bolj povežeta kot moški in ženska? Ali pač enostavno sta preutrujena, da bi si vzela čas zgolj eden za drugega in pač čakata, da življenje mine?

Ob vsem tem moram opomniti, da se lahko odnos slej kot prej zalomi. Kronična utrujenost in to, da par ne vidi izhoda iz tega tekanja hrčka po kolesu, v kar ju pahne vsakodnevna rutina vodi slej kot prej k drobitvi odnosa in k temu, da se vsak dan bolj odtujujeta, kar sicer nekako vesta, a nimata moči in volje, da bi karkoli spremenila.

Odnos propada, osredotočena sta na opravila, ne pa na to, da bi vlagala v njuno ljubezen in partnerski odnos. Kaj vam pomaga pospravljeno stanovanje in vse urejeno v nulo, če ste samski v odnosu? Če vas otroci ignorirajo, ker jim pač vse pustite in vas ne spoštujejo kot starševsko avtoriteto?

Kot vedno, obstajajo rešitve, ki seveda nikoli niso enostavne in do njihove realizacije ne pridemo zlahka. Rada bi, da se res zavedate, da vajina utrujenost zvišuje netoleranco, bolj smo razdražljivi, skočimo na vsak dražljaj in smo popadljivi, ker enostavno imamo vsega preveč. Energije nam zmanjkuje, čas je seveda vsem nam omejen na zgolj 24 ur vsak dan in tudi minute ne več kot to. Ker smo pasji in razdražljivi, pogosto radikalno agresivno reagiramo na vsak sprožilec in tako se negativna spirala krepi.

Kot prvo se zavedajte, da živite le eno tole trenutno življenje. Otroci odrastejo in grejo v svoje življenje. V službi vam verjetno nihče ne bo dal medalje za požrtvovalnost, ko tam puščate vsak dan svojih osem do deset ur in pač prinesete domov plačo. Kar je še pomembno je dejstvo, da če se sami ne aktivirate in spremenite svoj odnos do partnerja ali partnerke, ne morete pričakovati, da se boste v svojem partnerskem odnosu imeli fajn, srečno, ljubljeno, zadovoljno in zadovoljeno. Ker brez akcije ni reakcije. Brez vložka ni uspeha.

Seveda imate vso pravico iskati v vsakem trenutku vse kar je narobe, lahko jamrate po cele dneve, kako se vam godi krivica in kako je življenje težko. S takšnim pristopom ste seveda na dobri poti, da se vam dogajajo vse bolj črnogledi scenariji in življenje vas »nagradi« s to vašo pesimistično naravnanostjo na težke situacije in nepotrebne izzive, ki bi se jim lahko izognili, če bi le hoteli malce spremeniti svoj pogled na pol poln ali pol prazen kozarec. To je seveda del osebnostne rasti in preobrazbe sebe, da potem z drugačnim pristopom tvorimo odnos z našim dragim ali drago, Namreč, vse je med seboj povezano.