V enem dnevu do terapevta in v 3 urah do novih prepričanj

OGLAS

Instant rešitve. Si jih želimo? Seveda. Danes hočemo vse imeti takoj. Ta trenutek. A instant rešitve, ki bi delovala na dolgi rok, ni.

Ko sem se prvič zavedela, da si želim delati kot terapevtka, sem iskala izobraževanje, ki bi me kar najhitreje popeljalo do želenega cilja. Iskala sem in iskala in našla nekaj takšnih, ki so mi obljubljali, da bom po nekaj dnevnem izobraževanju že usposobljena za delo terapevtke. V enem primeru bi me do tega naziva pripeljali že v enem dnevu. A se nekako nisem mogla pripraviti do tega, da bi v to verjela. Kljub temu pa sem še vedno iskala izobraževanje, ki bo kratko. A takšnega, pri katerem bi dobila občutek, da bom resnično usposobljena, nisem našla. Vsi študiji, ki so me navdajali z občutki zaupanja v usposobljenost, so zahtevali, da opraviš več letnikov. Kar posledično pomeni večletni študij.

Šolanje realitetne terapije in teorije izbire, ki sem ga na koncu izbrala, traja 5 let. Priznam, ni mi bilo najbolj po godu, a filozofija teorije izbire mi je bila že dlje časa blizu, zato sem se odločila, da se vpišem. Kljub negodovanju zaradi trajanja študija. Danes mi postaja vedno bolj jasno, zakaj je študij dolgotrajen.

OGLAS

Delo na sebi je proces.

Tu ni instant rešitev.

Prepričanja, ki smo jim slepo sledili 20, 30 ali več let, ne izginejo čez noč.

Čustev, ki smo jih več let zatirali, verjetno ne bomo v celoti sprejeli v nekaj urah. Prav tako ni realno pričakovati, da bomo z danes na jutri naredili miselni preskok in kar na enkrat mislili samo še lepe misli. A če si spremembe želimo, bo nekje treba začeti.

In storiti prvi korak.

In biti ponosen nase, tudi če prepričanja nismo v celoti spremenili, temveč smo ga le nekoliko omajali. Ali če smo si le za nekaj minut dovolili, da nas preplavijo čustva. In se veseliti tudi tega, da zvečer pred spanjem po dolgem času ne razmišljamo o napornem dnevu, ki je za nami, temveč o vseh blagoslovih, ki nas obdajajo. In biti ponosni nase, ker smo naredili prvi korak. Potem, ko bomo pripravljeni, pa bomo naredili še drugega in tretjega in četrtega …

Z ljubeznijo.
Petra