Z roba smrti v pravi jaz

Anita Moorjani je postala mednarodna senzacija potem, ko je njena knjiga Z roba smrti v pravi jaz, leta 2012, le dva tedna po izidu, pristala na listi najbolj branih knjig New York Timesa.

Anita je doživela to, kar večina ljudi nikoli ni. Šla preko roba smrti in se vrnila, da podeli z ljudmi, vse to, kar se je naučila. Njena izjemna izkušnja bližnje smrti  ter po povratku presenetljivo hitra ozdravitev zadnjega stadija raka, sta zagotovo najbolj neverjetni izkušnji, kdajkoli zabeleženi.

Ko je Wayne W. Dyer prvič slišal za Anitino izkušnjo bližnje smrti, je občutil veliko željo, da naredi vse, kar lahko, da bi njena zgodba prišla do čim več ljudi in jim pomagala.

OGLAS

Knjiga Anite Moorjani Z roba smrti v pravi jaz, je prevedena tudi v slovenščino. Več o knjigi TUKAJ

Intervju z Anito Moorjani

Prevod iz hrvaščine: Robert Goreta

Anita Moorjani je imela rak limfnih žlez v zadnjem stadiju, bila je že praktično mrtva, padla je v komo in ob tem doživela izkustvo bližnje smrti. Od »tam« se je vrnila, bogatejša za prelepo izkušnjo, katera ji je rak ozdravila dobesedno »takoj«. Vse to je spremenilo njen pogled na življenje, ljubezen do sebe in resničnost, ki jo doživlja.

Vprašanje: Kako se obnašata do ljudi, ki vam ne verjamejo in menijo, da ste nori?

Anita Moorjani: Nekateri ljudje mislijo, da sem »izgubljena«, toda naj vam naprej nekaj povem. Moje življenje deluje zame. In deluje precej boljše od življenj tistih, ki mislijo, da imajo prav ter menijo, da sem »nora«. Če se tudi vam dogaja podobno, jih drugič le poglejte in se vprašajte, kako njihovo življenje deluje za njih. Skoraj prepričana sem, da niso bolj srečni od vas. Naučeni smo, da verjamemo nasprotno od tega, kar resnično funkcionira in ko odkrijemo kako resnično živeti v radosti in zadovoljstvu, takrat nas obsojajo! Zapomnite si, če kdo misli, da ste nori, zadeli ste resnico! Ostanite na tem samorogu, nikar ne padite z njega!

Vprašanje: Anita, ali imate vi kakšno posebno dnevno rutino? Če da, kakšno?

Anita Moorjani: Nimam rutine, a to je bolj zaradi trenutnega urnika, ki je precej poln. Želela pa bi vključiti več vaj v vsakdanjik. Nisem najboljše z rutinami. Ljubim različne stvari. Rada imam jogo in tudi sprehode v naravi.

Vprašanje: Ali je za vas težko zadržati ta globok in izvorni občutek smisla (z znanjem o vsem, kar je) sedaj, ko imate svoj urnik tako poln?

Anita Moorjani: Nasprotno. Rada imam svoje življenje, ki je videti kot avantura. Občutim, da je to moje novo življenje, izpolnjeno s potovanji in srečanji z ljudmi, zajadralo v ta moj občutek smisla, ker doživljam nova izkustva ves čas! Kot, da se je moje življenje precej pohitrilo po tej moji izkušnji bližnje smrti.

Vprašanje: Kakšno je vaše mišljenje o prostoru, času in čvrsti materiji? V vaši knjigi pravite, da prostor, čas in materija ne obstajajo vedno na način, kot mi mislimo. Kaj ste mislili s tem?

Anita Moorjani: Linearni čas ne obstaja, razen v naših mislih. Vsi trenutki časa obstajajo hkrati, a naš um se lahko osredotoči samo na en trenutek. Tedaj mi nizamo te trenutke in jih formiramo v linearni čas.

Npr. ko sem prišla iz kome, po svoji izkušnji bližnje smrti, sem vedela, da sem ŽE ozdravljena. Vedela sem, da čas, ko moje telo ne bo več kazalo znakov raka, že obstaja v času. Tako sem morala le dopustiti svojemu telesu in umu, da ujameta ta trenutek.

Eden izmed onkologov mi je dejal, da je NEMOGOČE, da vse rakave celice zapustijo moje telo v tako kratkem času, še posebej zato, ker je bilo moje telo tako slabotno in organi brez funkcij. Vidite, večina ljudi misli, da moramo iti od točke ena do devet, da bi prišli do desete. Jaz sedaj razumem, da to ni potrebno. Potrebno je, da razširimo svojo zavest in spustimo točko deset notri, čeprav morda v tem trenutku še vedno stojimo na točki ena.

Vprašanje: Ali občutite kakšna čustva ali duše živali? Mislite, da imajo one dušo na isti način kot mi?

Anita Moorjani: Verjamem, da imajo živali dušo in da so mnogo bolj povezane z njo, kot smo mi. Verjamem, da so povezane z Vesoljem, z Zemljo in da imajo vezi z nami. Mi smo postali preveč umski, zaradi izobrazbe in ta povezanost, ki jo delimo, je pogojna. Živali precej boljše opažajo, imajo svoj namen, toda njihov namen je precej drugačen od našega. Njihov namen ni pogojen z egom ali umom. Njihov namen je del večjega načrta.

Vprašanje: Kako lahko prenesem vaše sporočilo svojemu mladostniku, ki sploh ni pozoren na to, kar mu govorim?
Anita Moorjani: Vaša otroci samo želijo biti to, kar so. Dopustite jim, da so to, kar so. Vstopite v njihov svet. Govorite z njihovim jezikom. Poglejte kateri so njihovi interesi. Takrat, ko imate njihovo pozornost, jih počasi učite kako je pomembno, da ljubijo sebe in da postanejo najboljši prijatelj sami sebi. Upam, da sem pomagala!

Vprašanje: Kaj lahko naredimo, ko se zagozdimo v nesrečni situaciji, a ni videti, da bi obstajal kakšen izhod? To je lahko povezano z našim poslom, z mestom v katerem živimo ipd. Moje drugo vprašanje je: V svoji knjigi govorite o boleznih, ki se pojavljajo v podzavesti še preden se realizirajo v fizični resničnosti. Kaj je potem z boleznimi, ki se pojavljajo od rojstva?

Anita Moorjani: Ko je videti, da ni alternative ali da ni izhoda, jaz to predam Vesolju. Vsak dan povem Vesolju (vodnikom), da poskrbijo za situacijo, ker jaz ne morem biti JAZ, če sem zagozdena v tej situaciji. Na koncu se najde rešitev zame in tedaj tudi dojamem zakaj je sploh prišlo do te situacije. Razumem, da je do nje moralo priti, da bi jaz zrasla in da bi me pripeljala do tja, kjer moram biti. Ne posiljujte spremembe, s potiskanjem in uporom. Prepustite se in dopustite novemu, da pride.

Kar se tiče bolezni od rojstva ali podedovanih bolezni. Več je možnosti in težko je izbrati en razlog z gotovostjo, zakaj pride do tega. Mogoče je duša izbrala, da prida s tem ali da je na dušo delovala energija staršev, dokler je bila v maternici. Ne želim, da starši krivijo sebe, če se jim otrok rodi bolan, ker to ne delajo namerno, a dejstvo je, da nerojeni otroci občutijo materin strah in tesnobo.