Vsak od nas se je rodil, vsak od nas živi svojo življenjsko pot. Vendar pa tudi vsak od nas kuje tisto, s čimer se bo pozneje boril na svoji življenjski poti. A ob tem je dobro ne pozabiti, da imajo tisti, ki so malček starejši, bolj trdo kovano rezilo. Pa ne samo to, tudi način na katerega ga vihtijo, ter seveda tudi, na katerega ranijo.
Razlika med mladimi in starimi?
Očitno, ne? No, morda pa le ni vse čisto tako, kot izgleda. Vsak od nas je namreč svojo dediščino prinesel že s sabo, ko se je narodil, namreč. In kako to? No, ker je to, kar je skoval v preteklih življenjih, moč rezila, njegova okornost ali vitkost, hitrost, ter seveda tehnika ravnanja z njim šlo z nami.
Vse kar smo namreč trenirali v preteklih življenjih, je postajala naša prisotnost, naša življenjska energija. Razlika med starimi in mladimi je le to, da imajo mladi še z navodili za življenje v tem življenju manj popackanih besedarij. Da, besedarij je tisti, ki v nas prebudi energije, čustva ipd., in potem, no, potem ravnamo v skladu z njim.
Nekaj k ravnanju seveda prinesejo novo naučene veščine, ki so osvojene v tem življenju, ker ostalo, osnova, zaradi katere smo kakršni smo, prihaja od daleč, daleč iz preteklosti.
Naša prisotnost, ki je bila oblikovana iz niča, je namreč kompozit osnovnih sedmih žarkov, sedmih nosilnih energij, od katerih ima vsak svoje lastnosti. A te znotraj naših osebnosti nikoli niso čiste. No, vsaj do takrat, dokler jih ne predelamo oz. preobrazimo, a to je že druga zgodba.
Iz vira smo nastali, a ne kar tako.
Z namenom namreč, da bi skozi neprečiščenost odkrili čisto stanje, stanje, ki je neobremenjeno z nižjimi vibracijami. In kaj so nižje vibracije? No, ustvarjamo jih skozi naš dinamični aspekt, ki ga tvori naša osebnost, skozi naša čustva, misli… In ko to ustvarimo, nižje vibracije namreč, potem več ali manj krmimo sebe z občutkom, da so nam potrebne.
V njih uživamo in se kopamo v njih. Zelo težko gremo stran, no, dokler ne ugotovimo, da so le to omejitve na naši poti k viru in takrat jih imamo možnost preobraziti in izpustiti.
Ko odkrijemo, da nam nekaj ne služi več ali tega več ne potrebujemo, lahko to preobrazimo skozi energije višjih vibracij. In kako do njih? No, dobro je biti v družbi nekoga, ki je v višjih vibracijah in zna z njimi doseči to, kar potrebujemo oz. ne potrebujemo.
Ne potrebujemo pravil, ker je v bistvu to, kar želimo sprostiti oz preobraziti nekaj, kar nam ne služi več. Tega torej več ne potrebujemo.
In razlika med starimi in mladimi?
No, do neke mere je ravno nivo vibracij in obremenjenost tista, ki nas dela drugačne, poleg že navedenega seveda. Manj imamo na sebi učenj in naukov tega življenja, ki nas vlečejo v materialni svet, ki nas po domače povedano fokusirajo v meso našega telesa, lažje se osvobodimo preteklosti, kajti to kar je misel je že preteklost in iz tega je težko priti, če si ujet vanjo. In mladi, no mladi, so živeli manj časa v tem življenju in so imeli manj priložnosti, da se krmijo z omejitvami, ki nas distancirajo od našega pravega jaza.
Mladi so torej zakon, a le v nekaterih stvareh, kajti tudi stari niso od muh. Oni prinašajo modrost celotne rodovniške linije, vsega kar je bilo preizkušeno v preteklih življenjih, kot tisto, kar deluje. Ne, vse seveda, a nekaj od tega je vsekakor modrost.
Modrost imamo oboji, tako mladi, kot stari in potrebno je sodelovanje, ne posiljevanje. Potrebno se je poslušati in sodelovati, potrebno je izmenjevati informacije, modrost in tisto, česar več ne potrebujemo iz kakršnih koli razlogov ali kar je že preživelo, se izkazalo kot nekoristno, odvreči. Hkrati pa je pomembno vključiti v naš način novosti, svežino, ko nam bo omogočila kovanje nove modrosti, tako za nas, kot za prihodnje generacije.
