Zakaj stvarstva (stvari) ne vidimo in ne dojemamo vsi enako?

OGLAS

Danes o isti stvari obstajajo tudi popolnoma nasprotna stališča. Zakaj je temu tako in zakaj stvarstva oz. stvari ne dojemamo vsi enako?

NAJPOMEMBNEJŠI DEJAVNIKI,  KI VPLIVAJO NA NAŠE RAZLIČNO ZAZNAVANJE SVETA

1.       DOBRO IN ZLO

O tem, da  danes v stvarstvu in v nas obstajata Dobro (Bog, Življenje) in Zlo (Vrag, Smrt), verjetno nihče več ne dvomi. Ker pa sta to diametralno nasprotni sili, je pomembno, z vidika katere določeno stvar oz. stvarstvo presojamo. Tisto, kar je dobro za Boga, je slabo za Vraga in obratno. Če je zlo v nas že zelo močno, bomo vse ocenjevali z vidika Zla (Vraga, Smrti), če je dobro v nas še dovolj močno, pa z vidika Dobrega (Boga, Življenja). Naši pogledi na isto stvar pa bodo tako popolnoma različni.

2.       DOSTOPNOST INFORMACIJ

Z razvojem tehnologije se danes v razvitem svetu srečujemo s pravo poplavo informacij. Bolje rečeno, srečujemo se s poplavo vesti, od katerih so le redke tiste prave, resnične. Problem namreč je, da na družbenih omrežjih lahko objavi kdorkoli karkoli. Vseeno pa imajo prav zaradi tega ljudje v zahodnem svetu boljši in hitrejši dostop do informacij (tudi do dezinformacij), zato svet vidijo drugače, kot tisti v nerazvitem oz. manj razvitem svetu, ki te možnosti nimajo.

3.       SPOSOBNOST

Na naše zaznavanje in dojemanje stvari in sveta okoli nas vplivajo tudi naše sposobnosti. Te so kot večina lastnosti v naravi razporejene  v obliki normalne ali Gaussove porazdelitve. To pomeni, da je večina ljudi povprečno sposobnih, majhen delež je podpovprečnih in majhen del je nadpovprečnih.

4.       ZNANJE

Zaradi obsežnosti danes nihče ne obvlada (več) VSEGA znanja človeštva, poleg tega pa se tudi v znanosti srečujemo z diametralno nasprotnimi stališči. Znanje tako osvobaja, saj nam pomaga ločevati zrnje od plev in resnico od zablod, problem pa je, ker nismo vsi strokovnjaki za vse. In kjer smo v znanju šibkejši, smo tudi bolj ranljivi in hitreje ‘nasedamo’  tudi psevdo in kvazi znanju (in znanostim).

5.       ZDRAVA PAMET

Ker nihče ne zna in ne ve vsega, nam je v veliko pomoč pri ločevanju pravih informacij od nepravih zdrava pamet. Žal pa je ta danes zelo na redko ‘posejana’.

6.       NIVOJI ZAVESTI

Čeprav imamo kot vrsta vsi določene skupne značilnosti, po katerih se prepoznamo kot ljudje in ločimo od ostalih vrst, nismo vsi na isti razvojni stopnji zavesti. Danes se v populaciji pojavljajo ljudje, ki so dosegli že zelo visoko stopnjo le-te (homo immaculatum), na drugi strani pa imamo še vedno tiste, katerih zavest je še na zelo nizkem nivoju. Dejstvo je, da ljudje z visoko razvito zavestjo lahko razumejo tudi tiste z nižje razvitimi zavestmi, medtem ko obratno ne velja. Kot pri računalniku (ali knjigi), kjer obstajajo dostopne pavice. Najvišja pravica, pravica avtorja, vam tako omogoča, da kreirate, popravljate, spreminjate… svoj izdelek, medtem ko ima tisti z najnižjimi pravicami, pravicami bralca, samo pravico do branja. Avtor je torej lahko tudi bralec, medtem ko bralec nima pravic avtorja. Enako je pri razumevanju stvari in sveta skozi različne nivoje razvitosti zavesti.

7.       FREKVENCE OZ. DIMENZIJE STVARSTVA

Obstajajo različne frekvence oz. dimenzije stvarstva. Medtem ko večina vidi samo vidni svet, ki ga je mogoče zaznati z našimi čutili, imamo duhovno razviti ljudje poleg fizičnega vida zelo razvit tudi duhovni (u)vid. Zato dejansko vidimo (čutimo) več frekvenc oz. dimenzij obstoja in jih tudi razumemo. Višje, ko je razvita naša zavest, več dimenzij oz. frekvenc obstoja lahko zaznamo. Tako vsi dejansko vidimo vidni svet in morda še svet, ki niha z nižjo frekvenco od tiste, na kateri živimo. To je demonski svet in svet smrti. Po drugi strani pa mora biti za zaznavanje angelov in nebes, ki nihajo z zelo visoko frekvenco, naša zavest že zelo visoko razvita, da jih lahko vidimo, čutimo in razumemo.

DREVO SPOZNAŠ PO SADU

Spomladi vse lepo cveti. Tudi mladi ljudje so vsi lepi, že zaradi mladosti. Toda drevo spoznaš po sadu. Kot tudi človeka spoznaš po njegovih dejanjih. Vstop v nebesa, kjer ni smrti, je mogoč le brezmadežnim, torej tistim brez napak. Zato kljub temu, da stvarstva (stvari) ne vidimo in ne dojemamo vsi enako in kljub svobodni volji, ki nam omogoča, da živimo, kakor hočemo, dejansko ni nepomembno, kaj počnemo s svojim življenjem, saj nas (le) brezmadežnost, torej odsotnost napak, vodi v nebesa in večno življenje, nepopravljene napake pa v smrt in izničenje.