Zaljubljena

Maj se je iztekel, pravijo mu tudi mesec ljubezni. Ste zaljubljeni … zaljubljeni v življenje?

Ob vseh vzponih in padcih, sreči in nesreči ter dobrem in slabem, ki se prepletajo v njem – kako resnično sprejeti življenje z odprtimi rokami in biti zaljubljen vanj? Kako resnično živeti v miru in sreči?

Tu je enostaven nasvet v treh korakih:

OGLAS

»Bi bili radi zaljubljeni v življenje? Nič lažjega. Zaljubite se v dejstvo, da je bila preteklost točno takšna, kakršna je bila (dokler je ne sprejmete z mirom in ljubeznijo, boste prenašali nepotrebno breme). Zaljubite se v dejstvo, da so v tem trenutku stvari točno takšne, kakršne so (dokler se jim upirate, tratite energijo in brez potrebe trpite). Zaljubite se v dejstvo, da ste povsem svobodno bitje ter da lahko izbirate svoje misli, besede in dejanja in ustvarite prihodnost, kakršno si želite. Nihče vas ne more ustaviti, če se ne boste ustavili sami.
Srečno!«

Zaljubljena sem v svojo preteklost.

Ljubim dejstvo, da sem imela kot otrok ljubečo, skrbno mati – dala mi je temelje, na katerih sem lahko gradila svoje nadaljnje življenje.

Ljubim dejstvo, da se me je oče v otroštvu in mladosti odrekel – globoke rane, ki mi jih je zadal, so mi omogočile priti do neprecenljivih spoznanj o ljudeh in odnosih, katerih ne bi zamenjala za nič na svetu.

Ljubim dejstvo, da smo si lahko vsako poletje privoščili počitnice – morje je polnilo mojo dušo in lajšalo številne notranje bolečine in drame, ki sem jih doživljala kot otrok.

Ljubim dejstvo, da smo živeli v slabih materialnih razmerah in da me je marsikatero zimo na smrt zeblo, ker ni bilo ogrevanja – danes znam ceniti vse, kar imam, in ničesar ne jemljem za samo po sebi umevno.

Ljubim dejstvo, da mi je šlo v šoli odlično – moje logične in analitične sposobnosti ter dober spomin so mi prav prišli takrat in mi še kako prav pridejo tudi danes.

Ljubim dejstvo, da sem kljub temu ves čas svojega formalnega izobraževanja doživljala neopisljivo, kruto dramo ob zavedanju, da naša šola žal ni šola za življenje – danes tako jasno vidim, da bi takrat lahko izbrala drugačen pogled na vse skupaj in da sem vedno jaz tista, ki izbiram, skozi kakšna očala bom gledala na posamezne okoliščine svojega življenja in kako se bom posledično ob njih počutila.

Moja preteklost je bila ok – sprejemam jo z mirom in ljubeznijo.

Zaljubljena sem v svojo sedanjost.

Ljubim dejstvo, da imam toliko znanj in spoznanj – ne znam si predstavljati, kje bi bila brez njih.

Ljubim dejstvo, da sem v marsikaterem pogledu povsem v temi – očitno še ni prišel čas za tista obzorja, zato je prav, da zaenkrat ostajajo zastrta.

Ljubim dejstvo, da sem ljubljena in sprejeta takšna, kakršna sem, in da imam v življenju ljudi, ki mi zvesto stojijo ob strani – verjamem, da je moja sreča moja odgovornost, vse, kar k njej doprinesejo drugi, pa dojemam kot veliko češnjo na vrhu torte.

Ljubim dejstvo, da se skozi moje življenje redno sprehajajo tudi ljudje, ki se obnašajo milo rečeno čudaško in ki me žalijo ali zasmehujejo – pomagajo mi, da se utrjujem v zavedenju, da je vse točno tako, kot mora biti, in da vsakdo počne najbolje, kar v tistem trenutku zmore in zna; bolj ko se tega zavedam, bolj mirna, srečna in svobodna sem, zato sem jim še posebej hvaležna.

Ljubim dejstvo, da so v mojem življenju trenutki popolnega miru, sreče in neopisljive čarobnosti – polnijo me z energijo in navdihom, s katerima lahko ustvarjam svoje življenje in pomagam tudi drugim.

Ljubim dejstvo, da so v mojem življenju trenutki globoke bolečine – ob njih nimam druge izbire, kot da postajam mojster upravljanja s svojim notranjim svetom, zaradi česar me vedno manj stvari vznemiri ali iztiri.

Moja sedanjost je ok – sprejemam jo z mirom in ljubeznijo.

Zaljubljena sem v svojo svobodo in v svojo prihodnost.

Ljubim dejstvo, da sem svobodno bitje in da lahko izbiram svoje misli, besede in dejanja ter si ustvarjam prihodnost po svojem okusu.

Ljubim dejstvo, da so mi vse poti odprte in da je le od mene odvisno, katero bom izbrala.

Ljubim dejstvo, da me na tej poti čakajo izzivi in preizkušnje – z njihovo pomočjo bom rasla, rast pa je glavni temelj dolgoročne sreče in zadovoljstva v življenju.

Moja prihodnost bo ok – sprejemam jo z mirom in ljubeznijo.

Ljubezen na prvi pogled?

Je (bilo) moje življenje res tako čudovito, da se človek preprosto mora zaljubiti vanj? Kot verjetno sami slutite, daleč od tega.

Ampak dokler sem tako zaljubljena v svojo preteklost, sedanjost in prihodnost, živim v popolnem, mirnem in srečnem svetu, ne glede na to, kaj se dogaja okrog mene.

V trenutku, ko na svojo preteklost, sedanjost ali prihodnost nisem več pripravljena gledati skozi oči miru, ljubezni in sprejemanja, se moj svet in njegova sreča začneta rušiti.

Povsem enako velja tudi za vaš svet.

Morda sicer porečete, da je v vašem svetu preveč bolečine, krivic in drame ter da česa takega že ne morete sprejeti z mirom in ljubeznijo. Če ne želite, vam seveda ni treba, a vedite naslednje: ko nečesa ne sprejemate, ste s to situacijo v sporu oziroma v notranji vojni, v vojnem stanju pa seveda ni prostora za srečo in mir.

So vam bolj pomembne drame in dokazovanje vašega prav ali sta vam pomembnejša sreča in notranji mir?