Zaposlitve in poslanstva duhov

558. Ali ima duh karkoli drugega početi kot delati na svojem osebnem izboljšanju?

»Sodelujejo v ustvarjanju harmonije v vesolju  preko izvajanja volje Boga, katerega poslanci so sami. Duhovno življenje je trajna zaposlitev, vendar pa ta, ki nima nič skupnega s težaškim delom zemeljskega življenja, ker v njem ni niti telesne utrujenosti, niti muk telesnih potreb.«

559. Ali nižji in nepopolni duhovi tudi služijo kateremu uporabnemu namenu v vesolju?

OGLAS

»Vsi imajo svoje dolžnosti, da jih izpolnijo. Ali se najnižji kamnosek na strinja z izgradnjo stavbe kot to stori arhitekt?« (540)

560. Ali ima vsak duh posebne lastnosti?

»Vsi mi moramo naseljevati vse regije in pridobiti znanje o vseh stvareh, s tem, ko gremo preko vseh detajlov v vesolju. Vendar pa, kot sem rekel v Ecclesiastah, obstaja čas za vse. Tako en duh izvršuje svojo usodo, danes, v svetu; drugi bo izvršil svojo ali jo je že izvršil v drugem obdobju na zemlji v vodi, v zraku ipd.«

561. Ali funkcije razrešujejo duhovi, skozi ekonomijo stvari, trajno kot del vsakega duha ali sestavljajo izključne atribute določenih razredov?

»Vsi duhovi se morajo iti preko vseh stopenj na lestvici v skladu s tem, da bi dosegli popolnost. Bog, ki je pravičen, si ni želel dati vedenja nekaterim brez dela, med tem, ko ga drugi prejmejo skozi boleči napor.«

Tako med ljudmi nihče ne pride do najvišje stopnje veščine v katerikoli umetnosti, brez, da bi pridobil potrebno znanje skozi praksi te umetnosti v vseh njenih stopnjah, od najnižje navzgor.

562. Duhovi najvišjega reda, katerim ni potrebno ničesar več pridobiti, ali so oni v stanju popolnega odziva ali imajo oni tudi zadolžitve?

»Lahko predvidevaš, da oni ostanejo nedejavni skozi večnost? Večna nedejavnost bi bilo večno trpljenje.«

– Kakšna je narava njihovih zadolžitev?

»Oni prejemajo zadolžitve neposredno od Boga, jih prenašajo skozi vesolje in nadzirajo njihovo izvršitev.«

563. Ali so duhovni nenehno zaposleni?

»Nenehno? Da, če je to razumljeno, da so njihove misli vedno aktivne, saj živijo od misli. Vendar pa ne smeš predvidevati, da so zadolžitve duhov podobne materialnim zaposlitvam človeka: njihova dejavnost sama je radost, skozi zavest, ki jo imajo o tem, da so uporabni.«

-To se zelo lahko razume, kar se nanaša na dobre duhove; vendar pa, ali je to enako, ko se nanašamo na nižje duhove?

»Nižji duhovi imajo zaposlitve, ki so primerne njihovi naravi. Ali bi zaupal intelektualni podvzem nevednemu delavcu?«

564. Ali obstajajo med duhovi nekateri, ki so nedejavni ali, ki se ne zaposlijo z ničemer koristnim?

»Da, vendar pa je nedejavnost le začasna in je odvisna od razvoja njihove inteligence. Vsekakor so med duhovi, kot med ljudmi taki, ki živijo samo zase, vendar pa je njihova nedejavnost tista, ki leži nad njimi in prej ali pozneje povzroči želja, da bi napredovali, da čutijo potrebo po delovanju in so srečni, da lahko sebe ponudijo kot uporabne ali so uporabljeni v korist drugih. Govorimo o duhovih, ki so prišli do točke, na kateri posedujejo samo zavedanje in svobodno voljo, saj so pri njihovem izvoru kot novorojenčki in delujejo bolj iz instinkta, kot iz odločne volje.«

565. Ali duhovi pregledujejo naša umetniška dela in jih le ta zanimajo?

»Oni preiskujejo karkoli namiguje na povzdig inkarniranih duhov in njihovega napredovanja.«

566. Ali ima duh, ki je imel posebno zadolžitev na zemlji, kot npr. slikar ali arhitekt, poseben interes v opravljanju težkih del »ki so ustvarila objekt njegove nagnjenosti med zemeljskim življenjem?

»Vse se zlije v eden generalni cilj. Dobrega duha zanima karkoli mu omogoča, da podpira druge duša  nasproti dvigovanju k Bogu. Poleg tega, pa je duh, ki je bil predan k določenemu cilju, v obstoju katerega ste ga poznali, se morda preda nečemu drugemu v drugem obstoju; saj v skladu s tem, da bi bil popoln, mora vedeti vse. Torej, v kreposti svojega večjega napredovanja, mogoče ni posebnosti zanj –  dejstvo na katerega sem namigoval, ko sem rekel, da se vse zlije v en generalni cilj. Zapazi tudi, da kar se zdi čudovito zate, v tvojem zaostalem svetu, bi bilo le otroška igra  v svetovih večjega napredovanja. Kako lahko predpostaviš, da duhovi, ki naseljujejo te svetove, v katerih obstajajo umetnosti in znanosti, ki so ti nepoznane, da bi lahko občudovali to, kar je v njihovih očeh le delo  začetnika v učenju?«

– Z lahkoto si predstavljamo, da bi bilo tako z zelo naprednimi duhovi, vendar pa se naše vprašanje nanaša na bolj vsakdanje duhove, na te, ki se niso še povzdignili nad zemeljske ideje.

»Z njimi je drugače, njihov mentalni izgled je ožji in ona morda občudujejo to, kar ti sam občuduješ.«

567. Ali se duhovi kadar koli udeležijo pri naših zaposlitvah in užitkih?

»Vsakdanji duhovi, kot jih imenuješ, to počnejo nenehno zaradi tebe in sprejmejo vase vse kar sprejmeš ti, del, ki je včasih zelo aktiven, glede na njihovo naravo, in je potrebno, da delajo to v skladu s tem, da porinejo človeka na različne poti v življenju in da vzburjajo in umirijo njihove strasti.«

Duhovi se zaposlijo s stvarmi iz tega sveta, kar je proporcionalni z njihovo povzdignjenostjo ali njihovo neadekvatnostjo. Višji duhovni imajo nedvomno moč vpogledati v hipne detalje zemeljskih stvari, vendar pa to počnejo le, ko je uporabno za napredek. Duhovi nižjega ranga pripisujejo takšnih stvarem stopnjo pomembnosti, ki je proporcionalna z njihovim spominjanjem zemeljskega življenja in zemeljskih idej, ki še niso izumrle iz njihovega spomina.

568. Ko so duhovi navdihnjeni s poslanstvom, ali ga izvršijo v stanju nepredvidljivosti ali stanju inkarnacije?

»Navdihnjeni so lahko s poslanstvom v obeh primerih. To so tavajoči duhovi, katerim takšno poslanstvo daje veliko dela.«

569. Kakšna so poslanstva za katera so zadolženi tavajoči duhovi [navdihnjeni s strani Boga]?

»Tako različna so, da bi jih bilo nemogoče opisati; in obstajajo nekatera od njih, ki jih ne bi mogli razumeti. Duhovi izpolnjujejo volje Boga in niso zmožni prodreti v vse Njegove načrte.«

Poslanstva duhov so vedno dobra za njihove cilje. Neglede  če so v duhovnem stanju ali v človeškem, so navdihnjeni [s strani Boga], da pomagajo človeštvu, ljudem ali posameznikom napredovati znotraj obsega določenih zamisli, ki so bolj ali manj daljnosežne, bolj ali manj posebne, da jim pomagajo tlakovati pot za določene dogodke, da pomagajo voditi doseganje določenih stvari. Poslanstvo nekaterih duhov ožjega obsega in se lahko reče, da so osebna ali celo lokalizirana kot pomoč bolnim, umirajočim, trpeče paziti, da jim postanejo vodniki in zaščitniki in da jih vodijo s svojimi nasveti ali s koristno mislimi, ki jih sugerirajo. Lahko se pove, da je toliko vrst duhovnih misij kot je vrst interesov, da se pazi na njih, pa bodisi v fizičnem svetu ali v moralnem svetu. In vsak duh napreduje sorazmerno z zvestobo s katero doseže svojo nalogo.

570. Ali duhovi vedno dojamejo načrte, katere bi naj širili?

»Ne, nekateri so le slepi instrumenti, vendar pa drugi v popolnosti razumejo cilj, ki ga izvajajo.«

571. Ali so le povzdignjeni duhovi tisti, »ki imajo poslanstvo za izpolniti?«

»Pomembnost poslanstva je vedno v sorazmerju s sposobnostjo in povzdignjenostjo duha, ki je zadolžen zanj, vendar pa je štafetna predaja, ki prenaša pošiljko ta, ki izpolni poslanstvo, čeprav to ni tako splošno.

572. Ali je poslanstvo duhov vsiljeno na njih ali je to odvisno os njihove volje?

»On zaprosi zanj in se radosti, da ga bo izpolnil.«

– Ali se lahko enako poslanstvo zahteva od mnogih duhov?

»Da, pogosto obstaja več kandidatov za enako nalogo, vendar pa niso vsi sprejeti.«

573. Iz česa je poslanstvo inkarniranega duha sestavljeno?

»Dajati navodila ljudem in podpirati njiv napredek in omiljevati njihove začetke z neposrednimi, materialnimi sredstvi. Ta poslanstva so bolj ali manj splošna in pomembna, vendar pa ta, ki obdeluje tla doseže poslanstvo prav tako kot ta, ko vodi in daje navodila. Vse v naravi je povezano skupaj in vsak duh, med tem, ko se skozi svojo inkarnacijo čisti, se strinja da bo v človeški obliki dosegel Pravočasne načrte. Vsak od vas ima poslanstvo, ker je vsak od vas lahko uporaben na tak ali drugačen način.«

574. Kaj je lahko poslanstvo teh, ki so v tem življenju, po svoji volj nedejavni?

»Res je, da obstajajo človeška bitja, ki živijo samo zase in ki se ne dajo na razpolago, da bi bili uporabni. Ti so vsekakor pomilovanja vredni, saj bodo morali pokoriti ta svojo prostovoljno neuporabnost z težkim trpljenjem in njihov oštevanje se pogosto začne celo v njihovem trenutnem obstoju, skozi njihov izčrpanost in ogorčenje v življenju.«

– Ker so imelo svobodno izbiro, zakaj so si izbrali življenje, ki jim ne bi bilo od nobene koristi?

»Med duhovi, kot med ljudmi, so leni, ki se zgrbančijo od življenja dela. Bog jim pusti, da gredo po svoji lasni poti; naučili se bodo, še in še, in na svoje stroške slabe učinke svoje neuporabnosti in bodo potem zavzeto zahtevali, da jim bo dovoljeno nadoknaditi ta čas. Morda pa tudi, a so izbrali bolj uporabno življenje; vendar pa so posledično odmaknili od preizkusov in si dovolili, da so zapeljani s preprostim nasvetom duhov, ki jih spodbujajo v njihovi neaktivnosti.«

575. Splošne zaposlitve vsakdanjega življenja, se nam zdijo kot dolžnosti namesto poslanstva, kot se imenujejo na primeren način. Poslanstvo glede na idejo, ki jo pripnemo na to besedo je okarakterizirano z manj popolnim pomenom in posebno manj osebnim. Iz tega gledišča, kako pa lahko ugotovimo, da ima človek zares poslanstvo na tej zemlji?

»Z veličino rezultatov, ki jih doseže in z napredkom, katerih vzrok je in jih izvedejo njegovi sotovariši ljudje.«

576. Ali je tem, ki so prejeli pomembno poslanstvo, to vnaprej določeno, pred njihovim rojstvom in ali se tega zavedajo?

»Da, v nekaterih primerih, vendar pa bolj pogosto se tega ne zavedajo. Le nejasno se zavedajo pri tem, ko prihajajo na zemljo, njihovo poslanstvo se jim razkrije postopoma, po njihovem rojstvu, skozi delovanje okoliščin. Bog jih vodi na pot, po kateri bi naj šli za izvrševanje Njegovih načrtov.«

577. Ko človek naredi karkoli uporabnega, je to vedno krepost predhodnih in vnaprej usojenih poslanstev ali lahko morda prejme poslanstvo, ki ga prej ni predvidel?

»Vse kar človek naredi ni rezultat vnaprej usojenega poslanstva; on je pogosto instrument duha, ki ga uporabi v skladu s tem, da priskrbi  izvajanje nečesa za kar se mu zdi uporabno. Na primer: – Duh mislim, da bi bilo uporabno izdati knjigo, ki jo bo napisal sam, če bi bil inkarniran. Poišče pisatelja, ki bo najbolj popoln doumeti in razviti to zamisel; predlaga mu plan dela in ga usmeri v njegovo izvedbo. V takšnem primeru človek ni prišel v svet s poslanstvom, da naredi to delo. Isto je z nanašanjem na razna umetniška dela ali znanstvena odkritja. Med spanjem tega telesa, komunicira inkarniran duh neposredno z duhom v neposrednosti in oba se skupaj zmenita za izvedbo svojega dejanja.«

Prevod izseka iz Knjige duhov, Allan Kardec