Odlomek iz knjige STARODAVNA SKRIVNOST ROŽE ŽIVLJENJA, 2. del
“Ko sem živel v gozdu v Kanadi, sem se najprej začel zavedati te ideje o naključju. Angeli so se nama z ženo že prikazali in njihove besede so naju vodile. Rekli so nama, naj naju v tej začetni fazi delovanja z njimi ne skrbi za denar. Rekli so, da nama bodo dali vse, kar potrebujeva. Rekli so, da obstaja “naravni zakon”, ki ga je Bog določil s človekom. Človek se lahko zanaša na Boga, da mu bo dal, kar potrebuje, ali pa se lahko zanaša nase. Če bi se zanašal na Boga, bi bilo vse potrebno vedno »na dosegu roke«, če pa bi se zanašal samo nase, mu ne bi pomagal tako, kot bi želel.
Nekega dne se je moja žena zelo razjezila name, ker nam je zmanjkalo bencina za naš avto in naša posoda za bencin je bila prazna. Večkrat ji je že zmanjkalo bencina in bili smo več kot 25 kilometrov oddaljeni od najbližje bencinske črpalke. Dan prej ji je spet zmanjkalo bencina in je morala je prehoditi dolgo pot. Zato je bila zelo jezna name, ker ji nisem kupil tega bencinskega rezervoarja. Ni nehala govoriti in iz te majhne posode bencina je naredila velik problem. Neprestano sem ji govoril: “Zaupati moraš v Boga.” Rekla je: “Bog? Potrebujem bencin!” In rekel sem: “Se spomniš, da so angeli rekli, da trenutno ne smeva delati, in da nama bodo priskrbeli vse, kar potrebujeva. Da, res je, da nama primanjkuje denarja, toda prosim, zaupaj.” Pravzaprav so nama dali vse. Imela sva že absolutno vse, kar sva potrebovala – razen bencina v rezervoarju.
Sprehodila sva se do jezera, kjer sva živela, in žena je celo pot ponavljala zgodbo o bencinu in nadaljevala in nadaljevala: »Morava se vrniti v mesto. Morava nehati živeti samo z vero. Pretežko je. Potrebujeva denar.” Usedla sva se na skalo in gledala na to čudovito jezero, obdano z veličastnimi gorami, ki nama jih je dal Bog, ona pa se je še naprej pritoževala meni, angelom in Bogu.
Nekako sem pogledal vstran, medtem ko je govorila, in tam, približno 6 metrov stran, je med dvema skalama ležala posoda za bencin. Nekdo je očitno na temu mestu iz jezera potegnil čoln in pustil tam rezervno posodo za bencin. Vendar to ni bila samo neka stara pločevinka z bencinom. To je morala biti najbolj neverjetna posoda za bencin na celem planetu! Sploh nisem vedel, da obstajajo takšne stvari. Bila je čudovita rdeča pločevinka iz debele, trdne medenine, okrašena s težkim, trdnim medeninastim ročajem. Ta posoda je gotovo stala 100 dolarjev ali več!
In tako sem rekel: “Samo malo,” in sem šel do tja, pobral posodo, se vrnil in jo odložil poleg moje žene ter rekel: “Kaj pa tale?” To jo je utišalo za približno dva tedna.” Drunvalo Melchizedek
