Zgodba Drevo za odlaganje bremen

OGLAS

Nekoč sem najel mojstra za pomoč pri prenovi stare kmetije. Za njim je bil težak prvi dan. Sprva mu je zjutraj na poti počila guma in je zato izgubil eno uro dela, nato se mu je pokvarila električna žaga, povrhu pa mu je na koncu zatajil še njegov kombi. Odpeljal sem ga domov in med vožnjo je bil čisto tiho. Ko sva prispela, me je povabil, da spoznam njegovo družino. Namenila sva se proti vhodnim vratom in mimogrede se je za kratek čas ustavil še pri majhnem drevesu in se z obema rokama nekajkrat dotaknil vej. Nato sva vstopila v hišo in na moje presenečenje je bil nenadoma povsem drugačen.

Njegov potemnjeni obraz se je sprostil, smejal se je, objel svoja mala otroka ter poljubil ženo. Kasneje, ko me je pospremil do avtomobila, me je ob drevesu vendarle premagala radovednost in Vprašal sem ga, zakaj se je prej najprej ustavil pri drevesu in se dotaknil njegovih vej.

“Ah, to. To je moje drevo težav,” je odvrnil. “Vem, da v službi ne gre povsem brez težav, toda dobro tudi vem, da te težave ne spadajo v mojo družino. Zato jih vsakokrat obesim na veje, preden vstopim v hišo. Zjutraj pa jih spet poberem.”

OGLAS

Ostal sem tiho in razmišljal o tem, kar je pravkar povedal ter zakaj bi si sploh želel zjutraj spet pobrati težave z drevesa.

“Veš, kaj je pri tem najbolj nenavadno?” je nadaljeval in se nasmehnil.

“Ko jih želim zjutraj spet pobrati, jih ni več niti približno toliko, kot sem jih dan pred tem obesil na drevo…”

(neznan avtor)