Pravijo, da se najvišja modrost skriva v odmiku ali, z besedami Zhuang Zhouja:

“Popoln človek uporablja svoj um kot zrcalo; ne zgrabi ničesar; ne zavrača ničesar; sprejema, a ne ohranja.”

Odmik pomeni, da ne obžalujete preteklosti in se ne bojite prihodnosti; življenju pustite, da teče, ne da bi poskušali posegati v njegov tok in spremembe, ne da bi se trudili podaljševati prijetne stvari ali odrivati neprijetne. Tako ravnanje pomeni, da se gibljete v skladu z življenjem, da ste povsem uglašeni z njegovo spreminjajočo se glasbo, in imenuje se razsvetljenje. Skratka, pomeni, da ste odmaknjeni tako od preteklosti kot od prihodnosti in živite v večnem Zdaj. Preteklost in prihodnost v resnici obstajata samo v tem Zdaj in sta sami po sebi utvari. Življenje obstaja zgolj v tem trenutku, in v tem trenutku je neskončno in večno. Sedanji trenutek je neskončno majhen, saj izgine, preden bi ga mogli izmeriti, pa vendar traja večno. To gibanje in spremembo so Kitajci imenovali DAO, čeprav sploh ne gre za gibanje, kajti trenutek je edina Resničnost in poleg njega ni ničesar, glede na kar naj bi se gibal. Zato bi lahko rekli, da se večno giblje in večno miruje obenem. Kako bi se mogli uglasiti s tem daom? Modrec je dejal, da se bomo odmaknili od njega, če se bomo poskušali uglasiti z njim. Vendar ni imel povsem prav. Kajti zanimivo je, da ne moremo biti neuglašeni z njim, čeprav bi hoteli, čeprav nam misli bežijo v preteklost ali prihodnost, ne morejo pobegniti sedanjemu trenutku. Naj se trudijo ubežati še tako daleč nazaj ali naprej, ne morejo biti nikoli ločene od tega trenutka, saj so njegov del, kot so tudi del vsega, česar se dotikajo, in so gibanje življenja, kar je dao. Morda verjamete, da niste ubrani z življenjem in njegovim večnim Zdaj, vendar ne morete ne biti, saj ste življenje in obstajate Zdaj – sicer ne bi bili tu. Zatorej je neskončni dao nekaj, čemur ne morete ne pobegniti niti ga zasledovati; ne morete se mu ne bližati ne oddaljevati od njega; dao je in vi ste dao. Torej postanite, kar ste.