Ljudje iščemo mnogokrat pomoč v raznih življenjskih položajih. Zanesljivo se skoraj za vsakogar na ta ali oni način najde začasen izhod iz kake brezupne situacije.
Toda človek s tem ni zadovoljen: bolnik želi trajno zdravje, kdor nima uspeha, popoln uspeh, komur je spodletelo, želi da bi si za vedno opomogel. Vsak bi rad odgovor na vprašanje, kaj mora storiti, da se mu bodo izpolnile vse želje.
Ali je res nemogoče odgovoriti na to vprašanje? In to v dobi, ko izumi prekašajo drug drugega. Ko je to, kar se nam je zdelo včeraj nemogoče, danes samo po sebi razumljivo, ko človeški duh z inspiracijo in intuicijo na vseh področjih ustvarja vse večje stvari, ko se človekova storilnost od dne do dne stopnjuje, ko se njegova samozavest vse bolj prebuja in ko vsak dan več ve o tem, kaj zmore. . .
Danes ni nič več nemogoče. Uspelo je celo to, da smo spoznali zakon izpolnjevanja želja. Tako morejo celo bolniki, ki so že obupali, ozdraveti, vsi ljudje pa s poznavanjem duhovnih zakonov izključiti iz svojega življenja vsakovrstne nesreče in neuspehe.
O.S. Marden, slavni ameriški psiholog in pisatelj, pravi: V vsakem človeku je sila neuničljivega življenja nesmrtno jedro večnega zdravja. Ko jo spoznamo, celi vse rane, ki nam jih povzroča svet.
Vse, kar se upira našim željam, izvira iz napačnih duhovnih usmeritev v nas. V vsakem človeku dremljejo vsemogočne sile, ki lahko odvrnejo vsako nesrečo. Ni vam treba obupati, tudi če je vaš trenutni položaj še tako slab. Vi sami si boste pomagali z lastnimi duhovnimi silami, ki jih bomo skupaj usmerili na pravi tir.
Ne izgubite poguma in ne obupajte. Vse je otroško enostavno, samo razumeti morate.
Kako in kdaj ste po kakršnihkoli okoliščinah, bodisi iz knjig, prek prijateljev, pripovedi o boleznih, po napačni presoji očitnih dejstev prišli do prepričanja, da boste zboleli, je docela vseeno. Glavno je, da ste do tega prepričanja prišli. To prepričanje se je potem po svojem smislu javljalo v vašem življenju. Zboleli ste torej samo zato, ker ste se na kakršenkoli način prepričali, da boste zboleli. Še vedno ste bolni samo zato, ker še niste postali prepričani, da bo bolezen izginila.
Zdravila, cepiva, zdravilne vode vseh vrst, čaji, čarovna sredstva, zagovori in drugo so samo sredstva, s katerimi naj bi v bolniku vzbudili prepričanje, da bo ozdravel. Če bolnik verjame v ta sredstva, mu pomagajo. Če ne verjame vanje, mu pa ne pomagajo.
Kajti njegovega telesa ne ozdravijo ta sredstva, temveč lastno prepričanje, da bo ozdravel. V vsakem primeru, naj gre za katerokoli bolezen, lahko zdravi samo prepričanje, da bo človek ozdravel.
Več v knjigi Učbenik življenja >>
Vse drugo je samo sredstvo, s katerim v bolniku vzbudimo to prepričanje. V trenutku, ko na osnovi teh lekcij postanete prepričani, da boste ozdraveli, avtomatično ozdravite. Ozdraveli boste ne glede na vrsto bolezni, ker se prepričanje takoj materializira.
Vse v našem življenju je pod izključno oblastjo naših vsakokratnih prepričanj o našem življenju. To vzemite dobesedno, kajti ne velja samo za bolezni, temveč za vse v življenju. Zdaj bo nemara marsikdo vprašal, kako more prepričanje vplivati na materijo in jo oblikovati po svoje, kako uspe, da se recimo telesne celice med procesom zdravljenja spet začnejo graditi v smeri zdravja. Nihče na svetu pač ne more odgovoriti tako, kakor je vprašanje postavljeno.
Če bi namreč prepričanje moglo vplivati na materijo, jo oblikovati, bi materija morala tudi dejansko obstajati. Če bi pa materija dejansko obstajala in samostojno delovala, bi prepričanje kot nekaj duhovnega niti malo ne moglo vplivati na njeno delovanje, na primer preusmeriti njeno delovanje na druga pota.
Kaj torej sledi iz tega? Iz tega sledi, da materija kot delujoča sila nikakor ne more obstajati. Vse, kar označujemo in imamo za materialno, predstavlja torej preprosto zrcaljenje najrazličnejših prepričanj o življenju. To zrcaljenje se našim petim čutom prikazuje kot materialna resničnost.
Prosim, da to, kar je bilo pravkar povedano, posebej natančno premislite! Povedano namreč dobesedno pomete s celotnim dosedanjim načinom vašega mišljenja. Toda nikoli ne bi mogli popolnoma zaupati svojemu mišljenju, če še verjamete v obstoj materije kot samostojne sile.
Šele spoznanje, da materija ne obstaja, da namreč predstavlja samo zrcaljenje mišljenja, vam bo vse nadaljnje izvajanje naredilo razumljivo in koristno. Zaradi boljšega razumevanja se bomo še vedno sem ter tja posluževali doslej splošno običajnega materialnega načina izražanja. Toda zavedajte se, da vse materialno, torej tudi vaše telo, v resnici sploh ne eksistira in da vse materialno predstavlja samo preprosto zrcaljenje duhovnih idej o življenju.
Zato zdravilni proces nikoli ne poteka na materialni, temveč zmerom samo na duhovni način. Bolni ali zdravi postanemo vedno samo duhovno, pač glede na vsebino prepričanj, ki jih zavestno ali podzavestno gojimo o tem, ali bomo zboleli ali ozdraveli.
Če smo bolni in pridemo kakorkoli do prepričanja, da bomo takoj ozdraveli, se zgodi nekaj podobnega, kot če pred ogledalo na mesto, kjer je prej stal moški, stopi ženska. Sliki v ogledalu se spremenita, ker ogledalo avtomatsko pokaže to, kar je pred njim. Podobno se dogaja tudi v svetu materialnih pojavov. Tudi materija pokaže avtomatsko to, kar ji prepričanje predpiše. Toda obe, zrcalna slika in materija, sta mrtvi, brez moči in učinka. Obe sta le odsev, torej nič. Nobena od njiju ni resničnost in nima nobene učinkujoče moči.
Bolezen se zato ne more spremeniti v zdravje, kar danes še na dolgo in široko pripisujejo materialnim procesom. Bolezen more vedno samo izginiti in to toliko, kolikor ji to omogoča prepričanje o zdravju. Vse bolezni izginjajo tako kot bradavice, ki jih ljudje navadno nenadoma dobimo in ki potem običajno čez noč spet izginejo. Kot so prišle, tako spet izginejo in jih preprosto ni več. Vzrok je seveda tudi tu ustrezno prepričanje, ki ga ljudje gojimo, ne da bi to sploh slutili.
Splošno znana so hipna ozdravljenja na tako imenovanih čudežnih krajih. Tu tudi izginejo nakaze, ki jih imamo za neozdravljive. Bolniki so namreč prišli do notranjega prepričanja, da jih bo čudež takoj ozdravil. In ker je bolnik prepričan o tem, je tudi ozdravljenje takojšnje.
Ponovimo: Življenje človeka se gradi tako, kakor je človek prepričan, da se bo gradilo. Telo človeka se oblikuje tako, kakor je človek prepričan, da se bo oblikovalo. Ne ostaja torej nič zunanjega, kar bi moglo kakorkoli učinkovati na nas.
Vse se poraja duhovno iz notranjega prepričanja. Če se je človek kakorkoli prepričal, da bo prepih pri njem povzročil prehlad, se tudi prehladi, če stoji na prepihu. Če človek goji prepričanje, da mu kaka jed škoduje, mu tudi dejansko škoduje in bo zbolel, če jo je. V resnici pa bolezni ne povzroča ne prepih ne jed, temveč naše napačno prepričanje o tem.
Bolezen, popolnoma vseeno kakšne vrste, povzroči samo zavestno ali podzavestno prepričanje, da bo bolezen iz nekega vzroka prišla.
Sčasoma vam bo postalo popolnoma jasno, da se vse naše materialno življenje poraja iz našega prepričanja o njem, da je samo naše prepričanje resnično, bivajoče, vse materialno pa je le preprosto zrcaljenje našega prepričanja o življenju. Spoznati morate, katera sila povzroča pri vas neuspehe, vas dela bolne in katera sila vas spet pripelje k zdravju in uspehu.
