Sok breze čisti kri in krepi organizem

Elegantna breza (Betula pendula) je drevo prenove in ima tudi velik mitološki pomen predvsem na severu Evrope in Azije. Povezana je s številnimi običaji. Na Finskem je nacionalno drevo. Pri Rusih simbolizira pomlad in dekleta. Kelti so verjeli, da odvrača zlo in čarovnijo, zato so iz njenega lesa izdelovali zibelke. Je prinašalka svetlobe in je povezana z Luno in Soncem.

 

 

Brezo zaradi njene značilne bele skorje vidimo že od daleč in je lepa popestritev gozdnih robov in tudi travnikov. Jeseni se tudi njeno listje obarva zlato rumeno, kar jo naredi še bolj opazno. Je listopadno drevo, visoka je od 15 pa tudi do 30 metrov. Njena bela skorja je gladka, ko so drevesa mlada, in lahko jo luščimo v trakovih. S starostjo in debeljenjem pa razpoka in takrat njeno razbrazdano deblo posivi.

 

Brezova skorja ima belo barvo, ker so njene plutaste celice obarvane z betulinom. Njene mlade vejice so tanke in povešene. Ima lepljive brste in pozneje rombaste liste z nažaganim listnim robom. Moški in ženski cvetovi so ločeni, oboji v obliki mačic.

 

Breza cveti od aprila do maja in povzroča alergikom tudi veliko težav. Njeni plodovi (semena) so majčkeni, dva milimetra veliki oreščki, ki jih raznaša veter, in z njimi se breza tudi razmnožuje. Breza dočaka do sto let. V zdravilne namene se uporabljajo listni popki, mlado listje, brezov sok in lubje. Za svojo zelo hitro rast potrebuje veliko vode, ki jo črpa iz tal.

Brezove mlade popke nabiramo zelo zgodaj spomladi, marca, uporabimo pa jih lahko sveže ali posušene. Popke lahko uporabimo kot dodatek v »divjih« solatah, prav tako mlado listje. Popki vsebujejo nekaj blagodejnih eteričnih olj, ne vsebujejo pa vitamina C, ki se v listih razvije pozneje. Liste nabiramo od aprila do junija. Trgamo največje popke in najmehkejše liste.

 

Iz popkov in lubja lahko skuhamo čaj, ki ga ne smemo prevreti, temveč le preliti z vrelo vodo. Ta čaj pospešuje predvsem izločanje seča, kar je pomembno, kadar imamo v telesu preveč nakopičene vode zaradi motenj krvnega obtoka, blažjih težav z ledvicami in jetri. Ker pa se s povečanim izločanjem vode izloča tudi sečna kislina, nam olajša tudi bolečine v sklepih, ki se pojavljajo pri revmatičnih obolenjih in protinu. Prav tako čisti in zdravi mehur. Koristi tudi sladkornim bolnikom. 

 

Tudi posušeni listi imajo močen čistilni učinek in so pomembna sestavina čajev, namenjenih zdravljenju in čiščenju ledvic, spiranju ledvičnega peska in mehurja, za splošno čiščenje organizma in kot pomoč pri hujšanju. Posušiti jih moramo temeljito in hitro, da ohranijo lepo zeleno barvo, in jih hraniti v suhem prostoru. Uporaba čaja iz brezovih listov je lahko dolgotrajna in je varna, z zdravnikom pa naj se posvetujejo glede njegove uporabe ljudje, ki imajo zastoj vode zaradi šibkega srca in bolezni ledvic. Ker se ob uporabi čaja iz telesa izločajo velike količine seča, je prav tako pomembno, da popijemo še kak kozarec ali dva sveže vode na dan, da nadomestimo precej izločene tekočine.

 

Kadar imamo težave z nečisto kožo, lišaji, lahko pitje čistilnega čaja iz brezovih listov in koprive kombiniramo tudi s kopelmi, ki jih prav tako pripravimo z brezovim listjem, lahko pa dodamo tudi nekaj belega brezovega lubja. Tudi brezova voda je odlična za spiranje lasišča in kože.

Tik preden breza začne poganjati nove liste konec marca, so brezova drevesa še posebej sočna. Takrat lahko 50 centimetrov od tal v deblo naredimo od dva do tri centimetre globoko luknjo, iz katere bo stekel svež, zelo čistilen brezov sok. Še bolj prijazno do drevesa pa je, da mu odrežemo tanjšo vejo, na katero obesimo kanglico, v katero bo ponoči nateklo precej brezove vode. Temu soku oziroma vodi že od davnih časov pripisujejo posebno zdravilno moč.

 

Sok breze, ki ga spomladi lahko pridobimo sami, čisti kri in krepi organizem. Pijemo ga večkrat na dan po nekaj požirkov, do dva decilitra na dan. Zelo učinkovito lajša težave sečnih poti in bolezni zaradi pomanjkanja vitamina C, pomaga proti vodenici, vnetju dlesni in nečisti koži. Čisti organizem, uporabljamo pa ga lahko tudi proti zunanjim težavam, saj je izvrsten za krepitev in rast las. Z njim zdravimo lasišče, odpravljamo prhljaj, pomaga pa tudi proti izpadanju las.

 

Če bomo sok pridobivali sami, je pomembno, da luknjo, ki smo jo naredili v brezo, znova zamašimo, najbolje s cepilno smolo, da se drevo ne izčrpa preveč. Če pa se nam zdi pridobivanje soka prevelik podvig, lahko v trgovinah poiščemo ustekleničeno brezovo vodo, ki je največ pridobivajo v Skandinaviji. Je polna mineralov in mikrohranil, ki telesu vračajo vitalnost. Vsebuje fruktozo, glukozo, kalij, kalcij, fosfor, magnezij, cink, natrij, železo, pa tudi sadne in aminokisline ter vitamin C. Vse te sestavine imajo pomemben vpliv na telesno počutje. Iz breze pridobivajo tudi sladilo, ki ga lahko uporabljajo tudi diabetiki, to je naravno sladilo ksilitol.

 

V vročih sončnih poletjih breza skozi liste absorbira in akumulira zaloge za prihodnjo rastno sezono. Ko se jeseni dnevi ohlajajo in krajšajo, breza to, čez poletje zbrano energijo, »spušča« v korenine, kjer jo čez zimo hrani za nov pomladni zagon. Takrat se v koreninah shranjeni minerali in hranila znova zaženejo v sočno rast in to vitalnost lahko s kozarcem brezove vode zaužijemo tudi mi. Seveda ne le za žejo, bolj za vitalnost in prečiščevanje telesa, pomaga pri zmanjševanju prevelike telesne teže, pri prebavi in k splošnemu dobremu počutju. Brezovo vodo pridobivamo samo spomladi.

Priprava brezovih čajev