Nenadna rdečica obraza, srbenje kože, zamašen nos brez očitnega prehlada, glavobol po kozarcu vina, razbijanje srca po določenem obroku, napihnjen trebuh, driska ali občutek, da vam po nekaterih živilih telo preprosto »ne dela prav«.
Morda ste vse to pripisovali alergiji, prebavi, stresu ali naključju. Toda pri nekaterih ljudeh se v ozadju lahko skriva še en pomemben dejavnik: histamin.
O histaminu običajno slišimo predvsem v povezavi z alergijami. Ko imamo alergijsko reakcijo, antihistaminik zmanjša delovanje histamina in simptomi se umirijo. Toda histamin je veliko več kot le snov, ki povzroča kihanje in srbenje.
Je pomembna signalna molekula, ki sodeluje pri imunskem sistemu, prebavi, živčnem sistemu, uravnavanju žil in različnih vnetnih procesih. Telo ga proizvaja samo, določeno količino ga dobimo s hrano, še pomembneje pa je, da lahko telo histamin sprošča tudi iz lastnih celic.
Histamin je lahko problem tudi takrat, ko niste alergični
Človek lahko določeno hrano uživa leta brez težav, potem pa nenadoma ugotovi, da po njej ni več tako, kot je bilo.
Kar naenkrat se zgodi, da te po kozarcu vina začne boleti glava ali se po zorjenem siru pojavi rdečica. Po fermentirani hrani lahko začutiš napihnjenost ali te po določenem obroku oblije vročina in začne srbeti koža.
Pri tem ni nujno, da gre za klasično alergijo na konkretno živilo.
Ena od razlag, ki jo raziskujejo tudi na področju histaminske intolerance, je, da telo v določenem trenutku ne zmore več učinkovito obvladovati celotne histaminske obremenitve.
Ni nujno problem samo tisto, kar ste pojedli. Na histaminski sistem lahko vplivajo tudi stanje črevesja, stres, spanec, okužbe, hormonske spremembe, nekatera zdravila, alkohol, intenzivna telesna aktivnost in drugi dejavniki.
Zato je mogoče, da človek v enem obdobju brez težav poje paradižnik, avokado ali čokolado, v drugem pa po istem živilu doživi povsem drugačen odziv.
Predstavljajte si histaminski »koš«
Predstavljajte si, da ima telo nekakšen koš, v katerega se nalagajo različni histaminski dražljaji.
Vanjo lahko prispeva hrana, ki vsebuje več histamina. Nekatera živila lahko pri občutljivih ljudeh vplivajo tudi na sproščanje histamina.
Potem pa pride slab spanec, nekaj dni stresa, kozarec alkohola, prebavne težave, hormonske spremembe, intenzivna vadba, itd. In nenadoma je koš poln. Živilo, ki ga je telo prejšnji teden brez težav preneslo, je lahko danes tisto, ki sproži reakcijo.
Mastociti: celice, ki lahko sprožijo pravi plaz simptomov
Če želimo razumeti histamin, moramo razumeti mastocite.
Mastociti so imunske celice, ki se nahajajo v različnih tkivih, še posebej na mestih, kjer telo prihaja v stik z zunanjim okoljem – na primer v koži, dihalnih poteh in prebavilih.
V svojih zrncih hranijo različne signalne snovi. Med njimi je tudi histamin. Ko se mastocit aktivira, lahko te snovi sprosti.
In ker imajo mastociti povezave s številnimi telesnimi sistemi, se njihova aktivacija lahko pokaže na zelo različne načine.
Koža lahko postane rdeča ali srbeča, nos se lahko zamaši, prebavila se lahko odzovejo s krči ali drisko. Lahko se pojavita glavobol ali občutek vročine. Pri nekaterih ljudeh se pojavi tudi občutek razbijanja srca ali omotica.
Zato je histamin tako zanimiv: simptomi niso nujno omejeni na en organ.
Črevesje je pomemben del sestavljanke
Pri razumevanju histamina je stanje črevesja zelo pomembno.
V črevesju je ogromno imunskih celic, živčnih povezav in mikroorganizmov, ki nenehno komunicirajo med seboj.
Tudi črevesna mikrobiota je pomembna pri presnovi različnih snovi. Nekatere bakterije lahko proizvajajo histamin oziroma vplivajo na presnovo biogenih aminov.
Zato se lahko pri nekaterih ljudeh občutljivost na histamin pojavlja skupaj s prebavnimi težavami.
Vendar je treba vedeti, da ni vsaka napihnjenost histaminska intoleranca in ni vsaka težava z mikrobiomom razlog za izločanje vseh živil, ki vsebujejo histamin.
Zakaj so fermentirana in zorjena živila problematična?
Kislo zelje, kimči, kombuča, kefir, zorjeni siri, suhomesnati izdelki in druga fermentirana ali zorjena živila imajo nekaj skupnega. Pri njihovem nastajanju sodelujejo mikroorganizmi in biokemični procesi, zaradi katerih se lahko spreminja vsebnost biogenih aminov, vključno s histaminom.
Zato so ta živila pogosto na seznamih živil, ki naj jih ljudje s histaminsko občutljivostjo začasno omejijo. Fermentirana živila pa seveda niso za vse ljudi problematična. Pri mnogih ljudeh, ki nimajo težav s histaminom, so del zelo kakovostne prehrane.
Svežina hrane je zelo pomembna
Pri histaminu ni pomembno samo kaj jeste, ampak v nekaterih primerih tudi, kako dolgo je hrana stala.
Pri nekaterih živilih lahko mikrobiološki procesi med shranjevanjem povečujejo količino histamina. Zato je dobro, da so ljudje, ki so občutljivi, bolj pozorni na sveže pripravljeno hrano in pravilno hlajenje.
To je tudi razlog, zakaj nekdo lahko dobro prenaša sveže pripravljeno meso, precej slabše pa ostanke, ki so več dni stali v hladilniku.
Histamin v hrani je zelo odvisen od vrste živila, mikroorganizmov, zorenja, predelave in pogojev shranjevanja.
DAO encim
Pri razgradnji histamina v prebavilih ima pomembno vlogo encim DAO oziroma diamin oksidaza.
Lahko si ga predstavljamo kot del sistema, ki pomaga razgraditi histamin, preden povzroči težave.
Če je histaminske obremenitve več, kot jo lahko sistem učinkovito obvladuje, se lahko pojavijo simptomi. Zato je lahko dao encim v pomoč pri težavah zaradi histamina.
Kako stres vpliva na histamin
Če mesece slabo spimo, delamo pod pritiskom, ne počivamo, to vse vpliva tudi na telo, prebavo in hrano, ki jo zaužijemo.
Stres ima dejanske fiziološke učinke. Živčni, hormonski in imunski sistem so med seboj povezani in mastociti se lahko odzivajo tudi na različne notranje in zunanje signale.
Zato je pri nekaterih ljudeh zanimiv pojav, da imajo v obdobju velikega stresa precej nižji prag tolerance. Ko pa se življenje umiri, se lahko zmanjša tudi njihova reaktivnost.
To je eden od razlogov, zakaj funkcionalni pristopi k histaminu pogosto ne govorijo samo o prehrani, temveč tudi o spanju, regeneraciji, stresu in stanju prebavil.
Tudi hormoni lahko igrajo svojo vlogo
Histaminski sistem je povezan tudi s hormonskim okoljem.
To je še posebej zanimivo pri ženskah, ki opazijo, da se njihova občutljivost spreminja skozi menstrualni cikel ali v obdobjih večjih hormonskih sprememb.
Histamin in estrogen medsebojno vplivata drug na drugega, zato se lahko pri nekaterih ženskah simptomi v določenih delih cikla izraziteje pojavljajo.
To je lahko eden od razlogov, zakaj je občutek, da »mi določena hrana včasih škodi, včasih pa ne«, tako pogost.
Tudi alkohol je lahko problematičen
Vino je eden najbolj znanih primerov. Pri občutljivih ljudeh lahko alkohol predstavlja več različnih izzivov hkrati. Nekatere alkoholne pijače vsebujejo histamin in druge biogene amine, alkohol pa lahko vpliva tudi na presnovo in razgradnjo histamina.
Zato se po kozarcu vina pri nekaterih hitro pojavijo rdečica, glavobol, zamašen nos, srbenje ali občutek vročine.
Če se takšna reakcija pojavlja ponavljajoče, je vredno opazovati, ali gre res za specifično pijačo ali za širši vzorec.
Histaminska občutljivost ni nujno doživljenjska
Če je določena občutljivost povezana z začasno motnjo prebavil, boleznijo, stresnim obdobjem, spremembo zdravil ali drugim dejavnikom, se lahko toleranca sčasoma spremeni.
Zato nekateri funkcionalni pristopi uporabljajo začasno zmanjšanje histaminske obremenitve, nato pa postopno ponovno uvajanje živil. Cilj je ugotoviti, kje je posameznikov prag tolerance in zakaj je postal tako nizek.
Kako ugotoviti, ali je histamin res del problema?
Najbolj uporabno je opazovanje vzorcev. Za nekaj časa lahko beležite:
- katera živila ste jedli,
- kako sveža so bila,
- količino,
- čas, ko so se pojavili simptomi,
- kakovost spanja,
- raven stresa,
- telesno aktivnost,
- menstrualni cikel oziroma hormonske spremembe,
- prebavne simptome, itd.
Potrebno se je opazovati.
Npr. Mogoče ni problem paradižnik. Mogoče je problem paradižnik + vino + slab spanec + stres.
Histamin je lahko opozorilo, ne sovražnik
Največja napaka pri razumevanju histamina je, da ga začnemo obravnavati kot nekaj, kar moramo iz telesa odstraniti.
Histamin je normalen in potreben del fiziologije. Zato se moramo najprej vprašati »Kaj se je v mojem telesu spremenilo, da tega, kar sem nekoč dobro prenašal/a, danes ne prenašam več?«
