Življenjska prepletenost, 2.del

OGLAS

Zelo težko je živeti, če nimaš jasnih misli? Zakaj?

Eden velikih razlogov je prepletenost. Pa ne samo z drugimi, temveč tudi sam s sabo.

In kako si lahko prepleten sam s sabo? V naših organih, krvi, dnk-ju so energetski vzorci, naša koža jih nosi, naši načini obnašanja. In kar počnemo v življenju, dostikrat, je to, da sledimo temu, kar se nam pojavi v telesu, občutkih, mislih, čustvih, pa niti ne vemo, če je to naše ali prihaja od nas samih, ali od kje drugje.

OGLAS

Zanimiva bitja smo ljudje, ko niti ne poznamo sebe, pa bi drugim govorili, se z njimi prepletali še bolj, da bi morda izvedeli nekaj o sebi. Ljudje to dostikrat počnemo, v ljubezni, s prijatelji, v spolnosti. Gremo čutit druge, ne da bi se zavedali kaj se pravzaprav dogaja znotraj nas in kateri del nas čuti.

Morda je en ta del, ki prihaja od dedka ali mame. DA, čustva so zelo triki. Ko se jih naučimo, jih s pridom uporabljamo, pa se sploh ne zavedamo, če le-ta izražajo, to, kar bi mi izrazili, če tega, kar je odtisnjeno v nas, ne bi bilo.

To počnemo z mislimi, z občutki, s spomini, koncepti. To smo počeli v zgodovini, to počnemo sedaj. Se še spomnite, kaj se je dogajalo z Gallileo Gallileom in vrtenjem zemlje? Ali pa temu, čemur so predniki rekli konec sveta?

Ljudje nismo nič kaj drugačni, nikoli, saj še vedno verjamemo temu, kar čutimo, kar mislimo, kar doživljamo, kar se nam kaže kot resnica.

Čigava resnica?

Je to resnica iz energetskih vzorcev, čustvenih vzorcev ali prihaja iz naučenega, iz spomina? In zanimivo je, da je vse to kar se nam pojavlja v umu en veliki magnet za še več tega, če seveda to želimo.

Na svetu je mnogo ljudi, ki živijo iz zgodbe svojega telesa, tega kar se v njih dogaja, vključno s čustvi, ki potem prebudijo občutke ali pa z mislimi. Pa je res to kar čutimo, doživljamo v telesu, v umu, čustvih res?

Nikakor. Vse to prihaja iz energetskih vzorcev, odtisov v energiji, ki jih prenašamo v sebi tisočletja dolgo. Pa, da ne bom kompliciral s preteklimi življenji, pač smo se tega vsega priučili od naših prednikov.

Mnogo ljudi to čuti, nekateri ne, a kar je pomembno je to, da je potrebno razviti dovolj jasno sliko o tem kar se dogaja, potem pa v skladu s tem reagirati. A to, kar je v naših mislih, čustvih, umu, besedah, spominih, je zelo zakrčeno, ujeto tam, in noče spustiti.

To so prepoznali predniki, to so prepoznali sodobniki. Razlika je le, da so predniki šli v globino, do izvora takšnega delovanja in odkrili, kaj se pravzaprav dogaja.

Seveda so bile takrat drugačne okoliščine, kjer ni bilo v kolektivni in individualni zavesti toliko energetskih odtisov, saj je bila populacija na svetu dosti manj številčna, hkrati pa ni bilo toliko znanja in definicij, zaradi katerih ima um sedaj potrebo, da deluje in deluje.

Da, um je tisti, ki deluje in um je tisti, ki s tem operira, kljub temu, da ni um nič drugega kot skupek misli, ki se med sabo izmenjujejo. Zanimivo, kako je prišel v obstoj um, a ne?