Vse kar imate, je natančno ta trenutek, zato ne odlašajte več
OBSTOJ IN VI SAMI STE DOVOLJ
Nikakršne potrebe ni po kakršnem koli posredniku med vami in obstojem, ki bi pojasnjeval, ki bi rekel: Kako lepo!”, ko bi prenašal sporočila od vas do obstoja in jih vračal od obstoja k vam.
Na vzhodu velja, da je vesolje kakor pajkova mreža. Če se dotaknete ene same niti pajkove mreže, bo čutila vibracijo celotna mreža. Dotaknite se ene same travne biolke, pa se boste dotaknili največje zvezde, najbolj oddaljene zvezde, kajti celota je organska enost in nič ni nepovezano. Zamisel o egu je ustvarila zgolj človeška nevednost.
In človek biva v nekakšnem samoizgnanstvu. To izgnanstvo je naprtil samemu sebi. Okoli sebe smo si izdelali majhno kapsulo, da smo zdaj ujetti vanjo in odtujeni. Zato pa trpimo in zato smo nesrečni. Zato v življenju ne najdemo nikakršnega pomena. Zato se počutimo izkoreninjene in neozemljene. Zato se počutimo, kakor da smo po naključju pristali tukaj, kakor da nas sploh nič in nihče ne potrebuje, kakor da bi obstoj še kar naprej potekal enako, ne glede na to, ali smo ali pa nas ni. To nam zadaja globoko rano. Izgubljamo zaupanje vase in usiha nam samozavest. Postanemo jalovi, neuporabni, nepotrebni; kot da smo začeli obstajati po nesreči.
In vse te traparije vzniknejo zato, ker smo ustvarili zamisel o egu. Ego je poskus, da bi se ločili od celote, četudi tega sploh ne morete storiti, vendar lahko živite v prepričanju, da vam je poskus uspel. Vaše prepričanje pa je razlog za pekel, ki ga preživljate. Odslovite prepričanje o egu in nenadoma boste videli, kako med vami in celoto ves čas, vsak trenutek vsakega dne, tekajo sli. Tedaj vam prinašajo sporočila ptice, ko pojejo, cvetlice, ko vzcvetajo, tedaj vam prinašajo sporočila celo zvezde, ko brlijo v nočeh.Tedaj ves obstoj postane odprta knjiga, resnično Sveto pismo. Tedaj se vam ni treba zatekati v stare, gnijoče zapise na listih, temveč se lahko preprosto ozrete naokoli in začnete spoznavati obstoj sam. In tedaj so pridige vsepovsod, sveti spisi vsepovsod, hvalnice vsepovsod.
O obstoju morate biti tiho. Vsakršno govorjenje se mora prenehati. NI mišljeno, da bi morali kaj reči. Prav nasprotno: molitev pomeni poslušanje. Obstoju morate prisluhniti, ne pa mu govoriti. Če vi govorite, kdo bo potemtakem poslušal? Če vi govorite in ste preveč zatopljeni v svoje besede, kdo bo potemtakem prisluhnil? In vsak trenutek vas čaka sporočilo.
Več v knjigi Zlata zrna: Sporočila obstoja >>
