10.000 ur za mojstrstvo

Včasih se sprašujem, kdaj ima posameznik dovolj prakse in urjenja, da doseže določen nivo mojstrstva. Pa sem šla iskati vire, ki bi mi odgovorili na to vprašanje. Avtor, ki je naredil raziskavo in jo opisal v knjigi Outliers, Malcolm Gladwell trdi, da je potrebnih približno deset tisoč ur prakse, da dosežemo vrhunec znanja in uporabe le-tega na svojem profesionalnem področju. Zanimivo, kajne?

Gladwell je raziskoval življenja uspešnih ljudi z namenom, da ugotovi, kako so prišli do svojega velikega uspeha. Sicer je res, da vsakogar ne zanima in nima ambicije biti ne vem kako zelo uspešen, kar nekaj ljudi ima globoko v sebi strah pred uspehom, marsikdo sploh ne verjame v svoje potenciale, niti jih ne razvija, spet drugi so leni ali pač ždijo v svojih varnih conah in se ne angažirajo v delovanju, da bi postali uspešni. Res je tudi, da za vsakogar od nas uspeh pomeni nekaj drugega in prav je tako.

V zgodnjih devetdesetih letih so v Berlinu naredili študijo pri študentih violine in sicer koliko so vadili svoj inštrument skozi otroštvo, puberteto in kasneje v odrasli dobi. Vse so vprašali isto in sicer koliko časa so vadili violino skozi vsa leta? Vsi sodelujoči violinisti so pričeli z učenjem violine pri približno petih letih starosti, razlike v količini vadbe so se začele razlikovati pri približno osmih letih starosti, okoli dvajsetega leta starosti so elitni izvajalci imeli za sabo že več kot 10.000 ur vadbe, medtem ko so povprečni izvajalci nabrali približno 4.000 ur vadbe.

OGLAS

Naravni talent ni pomemben, kaže raziskava. Raziskovalci so ugotovili direktno statistično povezavo med urami vadbe ter dosežki, noben izjemen talent ni brez številnih ur vadbe postal uspešen violinist. Torej, kot že mnogo krat poudarjeno, ni bližnjic in ni vse v naravni danosti oziroma talentu. Mimogrede, ste se sami kdaj vprašali, kaj so vaši talenti, kaj vas privlači, kaj čutite kot ‘pesem vaše duše’, kot sama temu rada rečem? Ste sledili klicu ali ste se odločili, da ga potlačite in zanikate? Smo pač različni!

Podobnih primerov je mnogo. Tudi Bill Gates je programiral več kot deset tisoč ur, preden je bil pripravljen in je ustanovil Microsoft. Beatles so igrali, preden so postali znani in uspešni vsako noč po beznicah in lokalih Hamburga v šestdesetih letih, približno vsak večer po osem ur, sedem dni na teden, kar jih je sililo, da so bili vedno boljši, ko so udarili v javnosti leta 1964. Skratka, kot pove že pregovor: vaja dela mojstra in brez vadbe, treninga, poizkušanja in vztrajanja ne more biti rezultata oziroma uspeha.

Uspešni ljudje so zaljubljeni v svoje delo, neprestano iščejo nove izzive, gradiva, tudi izven delovnega časa se ukvarjajo z razvojem svojih znanj ali veščin, ker jih to veseli in izpolnjuje. To nekako lahko poimenujemo tudi, da uspeh pride, ko imaš svoje delo tudi za hobi. Kot jaza sama. Res rada delam svoje poslanstvo, ko preko svetovanja lahko pomagam posameznikom, parom, otrokom ali najstnikom. Ko nisem izčrpana ali slabe volje, četudi sem delala kakšen dan po deset ali dvanajst ur, pa pridem zvečer domov ter iščem dodatne odgovore na neke dileme. Ne predstavlja mi napora ob vikendih iti na neko delavnico ali predavanje, da izvem kaj novega s svojega strokovnega področja. Pogosto ponoči sedim in odgovarjam na vaša vprašanja ali pišem članke, kolumne ali moj blog.
Uživam v tem, ko delam. In ko začenjam seštevati ure dela, ki je tudi nekakšen moj trening ali vadba, sem že nekaj let nazaj presegla deset tisoč ur. Namreč, do deset tisoč ur dela prideš, če pet let delaš po štirideset ur na teden. Sama delam v Svetovalnici že deseto leto. In imam se odlično!